Nekdanji stanovalki hiše Big Brother Sari se je pred kratkim s pomočjo estetskih kirurgov dr. Siniše Glumičića in dr. Iva Džepine uresničila največja želja. Povečala si je prsi.
Sara je v Zagreb prispela z našo ekipo, pospremil pa jo je tudi Naske, zmagovalec letošnjega Big Brotherja. Pred operacijo sta dr. Siniša Glumičić in dr. Ivo Džepina Sari pazljivo izmerila razdalje med dojkama in med bradavicama in zarisala mesto reza, skozi katero sta med operacijo vstavila vsadke. "Velika prednost je pri Sari ta, da ima izredno dobro razvito žlezo in podkožno plast, tako da smo se v njenem primeru odločili vsadek namestiti nad mišico in pod žlezno ter podkožno tkivo, saj je podkožno tkivo dovolj debelo, žleza pa dovolj bogata, da robovi vsadka ne bodo vidni", je med pregledom tik pred operativnim posegom pojasnil dr.Glumičić.
Odločili so se za velikost 275 ccm
V Sarinem primeru smo uporabili velikost 275 ccm, njihova teža pa je med 300 in 400 grami. Tako težo imajo tudi naravne dojke te velikosti.
Saro so nato uspavali, na mestu, kjer je bil predviden rez, pa so ji dali še lokalno anestezijo. "S tem preprečimo krvavenje in bolečino po končanem posegu", je povedal dr.Glumičić. Med operacijo je vse potekalo povsem brez težav. "Operacija je potekala zelo lepo, Sarina tako imenovana tkivna območja so povsem čista, v njenih žlezah ni nobenih sprememb, tako da smo vsadke namestili brez težav", je dejal dr.Džepina. Odločili so se za velikost, ki je po mnenju obeh kirurgov za Saro najbolj primerna in sicer za velikost vsadkov 275 ccm izdelovalca McGhan. Gre za vsadek okrogle oblike, tako imenovanega medium profila, ki omogoči, da je končni rezultat zelo lepa dojka, naravnega izgleda v vseh položajih. Bodisi v ležečem kot tudi stoječem položaju. Pomembno je tudi to, da kohezivni gel ne more izteči, niti v skrajnem primeru, da bi ga prebodli. Še večjega pomena je, da ti vsadki niso kancerogeni, ne
povzročajo alergij in ne povzročajo nikakršnih zdravstvenih težav, seveda
pod pogojem, da jih organizem sprejme.
Silikonske prsi so povsem naravne
V medicini za povečanje prsi uporabljajo v glavnem dve vrsti vsadkov. V prvem primeru gre za vsadke, ki so polnjeni s kohezivnim silikonskim gelom. "V Evropi in na našem območju v glavnem uporabljamo prav te vsadke", pojasnjuje dr. Glumičić. Prednost kohezivnih vsadkov je ta, da so na dotik povsem naravni, da so po svoji teži podobni naravnim dojkam. Druga vrsta pa so vsadki, ki so polnjeni s fiziološko raztopino. Njihova prednost je v tem, da rentgenski žarki gredo skoznje, kar se v primeru kohezivnega gela ne zgodi. "Kljub temu to ni nikakršna ovira, saj so na voljo tudi druge vrste diagnostike, denimo z ultrazvokom in magnetno resonanco, tako, da diagnostika omogoča izredno podroben pregled dojke", meni dr.Glumičić.
Ali se vsadek lahko obrne?
Ko je postoperativno obdobje zaključeno, lahko ženska živi povsem normalno življenje. Lahko leti z letalom, lahko se potaplja, ukvarja se lahko z vsemi športi. Nobenih omejitev ni.
Pri okroglem vsadku se to ne more zgoditi, drugače pa je z vsadki anatomske ali kapljične oblike in so za nekatere ženske bolj primerni. "Lahko se zgodi, da se obrnejo in potem jih ročno vrnemo na pravo mesto. Kdaj pa kdaj je potreben celo operativni poseg", pravi dr. Džepina. Za katero obliko vsadkov se bo kirurg odločil, je odvisno od oblike prsnega koša pacientke ter od tega, kakšna je pozicija in oblika njenih dojk. Če je pacientka izrazito suha in nima lepo oblikovanih dojk, priporočajo uporabo anatomskega vsadka, ki ga namestijo pod prsno mišico. V primeru, ko ima pacientka lepo oblikovane prsi in primerno pozicijo bradavice, ter dober sloj žleznega in podkožnega tkiva, potem lahko uporabimo tudi tako imenovane okrogle vsadke. Obstaja še veliko vmesnih oblik, tako da za vsako pacientko dobesedno lahko najdemo pravo obliko vsadka glede na njeno konstitucijo.
Med zapleti, do katerih lahko pride, je možnost inkapsulacije. To pomeni, da se okoli vsadka naredi čvrsta ovojnica, ki daje dojkam nenaraven izgled, položaj in trdoto. Če pride do inkapsulacije, morajo kapsulo odstraniti in namestiti nove vsadke. "Inkapsulacija je bila v preteklosti veliko bolj pogosta, ker smo uporabljali gladke vsadke, ki niso bili hrapavi kot današnji. Takrat je v 20 do 24 odstotkih primerov prišlo do inkapsulacije, z uporabo strukturiranih vsadkov je možnost nastanka kapsule manjša od štirih odstotkov," poudarja dr. Džepina. Svoje mnenje o tem članku lahko izrazite na forumu.
