Pevka Severina je pred časom v ekskluzivnem pogovoru za naš portal razkrila marsikatero svojo skrivnost.
V Slovenijo ste prišli, ker boste gostja Lada Bizovičarja in Jurija Zrneca v oddaji As ti tud' not padu?! Voditelja znata biti precej provokativna; kako je potekalo snemanje? Je bilo kaj zadrege?
Moram iskreno priznati, da nisem niti vedela, za kakšne vrste oddajo gre. Z njima sem se prvič srečala, ko sta prišla v garderobo, da mi pokažeta scenarij. Pomislila sem, da že dolgo nisem spoznala takih voditeljev. Sta duhovita, norčujeta se iz vsega, govorita o vsem, povrhu vsega pa je oddaja še zelo gledana. Tudi za trenutek se v oddaji nisem počutila neprijetno. Mislim, da sta oba prijetna in kavalirska. Ničesar provokativnega ni bilo, ali pa morda nisem razumela, ker sta govorila v slovenščini. (smeh) Bomo videli, ko bo oddaja objavljena.
Kateri del oddaje vam je bil najbolj všeč?
Mislim, da se je oddaja od začetka do konca stopnjevala proti vrhuncu. Ne bi sicer odkrivala, kaj vse se bo dogajalo; med drugim so me oblekli v pravljični lik in takoj mi je bilo “lipo”. Sta tip voditelja, ki jima gost ni potreben, sama imata dovolj besedila za vso oddajo. Gost oddajo le še nekoliko obarva. Upam, da sem jo lepo obarvala, mislim, da bo ljubko.
Ste ena najbolj znanih, če ne najbolj znana hrvaška pevka in igralka. Nekateri vas imajo za zelo kontroverzno osebnost. Kaj pravite?
Ne vem, kaj bi lahko pomenilo biti kontroverzen. Za nekoga je lahko nekaj kontroverzno, kar je zame povsem normalno. Zato sploh nimam pravega občutka, kaj bi to lahko bilo. Mogoče to, da se ne obnašam po pravilih, po katerih se vede večina ljudi. Lahko rečem, da nisem konformistka in tako je tudi prav, v umetnosti skorajda nujno. V gledališču je denimo dovoljeno prav vse, ker ne gre za resnično življenje. Tudi glasba je kot pravljica, v katero je mogoče vključiti številne teme, ki še niso izpete.
Odvisno je tudi od tega, kako me ljudje dojemajo. Nekateri me imajo za pop izvajalko, drugi za ne vem kaj. Morda sem izven nekih šablon, ki so določene za pop glasbenike. Ne vem. Zelo težko govorim o sebi.
Za vami je kljub vaši mladosti dokaj dolga, uspešna in razburkana kariera. Za vas so rekli, da vas je ustvarila politika, pa da ste hrvaški nacionalni simbol.
Politika rada ljudi potegne na svoj mlin, torej tudi nas glasbenike, ki smo v določenem trenutku popularni. Politika je pač močna, je pa tudi zadnja stvar v mojem življenju. Moj oče ni bil v nobeni stranki, vedno je menjal televizijske kanale, ko so bili na sporedu kakšni politični govori. In razumljivo je, da je tako vzgojil tudi mene. Naša družina ni bila nikoli obremenjena s kakšnim obeležjem. Mene osebno že same meje utesnjujejo. Nikoli nisem bila član nobene stranke, zato je to zame res smešno, če rečejo, da me je ustvarila politika. Svojo kariero sem začela graditi že pri svojih 17 letih. In takrat bi bila najbolj srečen človek na svetu, če bi kdo, pa čeprav politika, vlagal v moje plošče, kot vlaga v v gledališke predstave. Če bi mi nekdo takrat dal milijon kun za moj album, bi lahko naredili prave čudeže.
Omenili ste nacionalni simbol. To jaz nikoli nisem želela biti. Jaz sem le opravljala svoje delo. Nimam se za pomembno ali celo zgodovinsko osebo, ki bo zaznamovala neko obdobje. Od nekdaj sem si želela le peti. Mislim, da človek postane nacionalni simbol, ko mu nekdo prišije to etiketo. Predvsem tisk potrebuje osebo, ki vsaj približno izpolnjuje te značilnosti. Tokrat so to prilepili meni. Če bi se v tem trenutku znašel tu kdo, ki bi bil bolj primeren, bi etiketo dali njemu. Ampak nimam nič proti, da mi rečejo nacionalni simbol.
Moški si vas želijo, ženske vam zavidajo. Se strinjate?
Nikakor ne. Zadnji dve leti na svojih nastopih opažam, da so med mojim občinstvom pretežno ženske. Ko je izšel moj zadnji album sem opazila, da je bilo tistih nekaj napadalcev mojega dela, v glavnem moških. Ne ukvarjam se sicer s statistikami, ampak na koncertih opazim, da so v mojem občinstvu pretežno ženske, stare od 7 do 77 let.
Menda ste pravi deloholik? Pravijo, da tisti, ki veliko delajo, bežijo od nečesa. To po vašem mnenju drži?
Ne vem, morda. Zdi se mi, da ves čas nekaj delam. Morda je to postal moj način življenja. Tako kot je za nekatere ženske način življenja, da pridejo iz službe domov, skuhajo kosilo, grejo po otroka v vrtec. No, zame je normalno, da sem ves čas na poti. Mislim, da gre predvsem za navado. Mogoče bo prišlo tudi tako obdobje, da bom bolj umirjena, zdaj pa je tako, da, ko se vrnem domov, venomer mislim, da nečesa nisem naredila. Vsekakor pa nisem take vrste človek, ki miruje. Zgodi se sicer, da se tudi meni nič ne da in bi lenarila, ampak to je zelo redko.
Kateri projekt trenutno pripravljate?
Komaj čakam, da se začne moja nova turneja. Začenjamo jo z velikim koncertom, ki bo 21. decembra v Domu sportova v Zagrebu, potem pa bodo sledili koncerti v vsej regiji. Res se veselim te turneje, ker bomo vse pesmi z moje zadnje plošče igrali v originalu s tamburaši in pihali.
Pogosto spreminjate svoj imidž. Ste prava kameleonka. Kaj vas navdihuje, kdo vam pomaga?
To so instinktivne stvari, ki se dogajajo mimogrede in so na nek način povezane s tem, kar sem. Nekatere spremembe niso bile planirane, ampak povsem naključne. Tako kot mnoge ženske si v določenem trenutku zaželim korenito spremembo, pa jo naredim. Lahko se zgodi, da kdaj pa kdaj sprememba mojega imidža sovpade tudi z izidom nove plošče, ampak to je povsem naključno. Je pa res, da se nikoli nisem urejala zgolj zasebno, ker ves čas delam, pojem, imam koncerte. Težko je ločiti zasebno od službenega oziroma od podobe na sceni. Ampak vse, kar je na sceni in v video spotih, to je vse v funkciji glasbe in pesmi. Imela sem srečo, da sem sodelovala s tako različnimi komponisti in sem se lahko igrala tudi z videzom. Na splošno dojemam svoje delo kot eno veliko igro in ne kot nekaj resnega.
Znani ste po tem, da neradi govorite o svojem zasebnem življenju, ampak vaše oboževalce to zanima najbolj.
Nikomur nisem prepovedala, da me kaj vpraša v zvezi z mojim privatnim življenjem. Sem le mnenja, da človek ne sme vsega povedati. Ni več seksi, če se vse pove. (smeh) Vem, da ljudi zanima moje zasebno življenje. Ampak novinarstvo se danes velikokrat omeji le na to, kdo je s kom bil in kdo je s kom spal. To, da je nekdo denimo dva meseca delal Glembajeve v gledališču, je povsem nepomembno. To, da je tam garal, padal, se potolkel in bil poln modric, to nima nobenega pomena. Zanima pa ljudi, kdaj bom imela otroka. Če me kdo vpraša, ali bi rada imela otroka, seveda odgovorim pritrdilno. Ni lepo, če ženska reče, da ne mara otrok. No, pa vam govorim o svojem zasebnem življenju. Kaj ste me pravzaprav vprašali?
Ste zaljubljeni?
No, evo, kar sem iskala, to sem dobila. (smeh) Ne skrivam ničesar, normalno se sprehajam, seveda ne grem na taka mesta, kjer vem, da me bodo slikali. Ničesar ne želim v življenju početi v škodo svojega zasebnega življenja. Imam ga in dobro je.
Predvidevam, da ženska kot ste vi, uspešna, lepa, seksapilna, premožna težko najde moškega, ki bi ji ustrezal. To drži?
Ne gre le zame. Imam veliko prijateljic, ki so v mojih letih, malo mlajše ali malo starejše, so zelo lepe, inteligentne, neodvisne in so samske. Mislim, da ni težko le zame, mislim, da je ženskam na splošno težko najti pravega partnerja, ki jim bo odgovarjal v vseh pogledih. Morda pa je problem v tem, da ženske iščejo napačne moške. Morda ne iščejo moških, ki bi jim bili podobni. To, kar bom rekla, je le mnenje in nikar tega ne vzemite preresno: mislim, da je več lepih in pametnih žensk kot pa ... aime, kaj bom zdaj rekla ...
Moških?!
Nekako se je vse spremenilo v nek boj med moškimi in ženskami, v neprestano merjenje moči. To vem po tem, kar mi pripovedujejo. Meni je zdaj lepo, bomo sicer videli, kako dolgo bo tako. Ne znam vam odgovoriti na to vprašanje. Bolj gre za vprašanje ljubezni. Odvisno, kaj kdo hoče od življenja. So ženske, ki jim je nekdo super, ker ima odličen avto, odlično službo. Morda v resnici ne želijo prav tega, ampak tako jim narekuje družba in okolje. Da je odlično imeti partnerja z navitim avtomobilom in veliko hišo. V bistvu bi rade imele moškega, ki je dober in jih bo pocrkljal, ampak kaj ko vsi diktirajo drugačne vrline. Vrednote so obrnjene na glavo. V bistvu bolj kot to, da odgovarjam na vaše vprašanje, razmišljam na glas.
