Le redkim dekletom uspe priti med svetovne supermodele, ki krasijo naslovnice prestižnih revij. Z Majo Raspopovič smo se pogovarjali o plusih in minusih življenja v manekenskem svetu in o priložnosti, ki se ponuja slovenskim dekletom.
Stekel je izbor za prestižni naslov Ford Models Supermodel of Slovenia for Supermodel of the World 2009. Tekmovanje že vrsto let poteka na najkakovostnejšem nivoju in se od drugih lepotnih tekmovanj razlikuje predvsem po tem, da ponuja finalistkam zelo dobro izhodišče za začetek mednarodne kariere v modni industriji.
"To je pravo manekensko tekmovanje in punca, ki jo iščemo in ki zmaga, si mora resnično želeti delati v manekenskem svetu. Glavna nagrada je manekenska pogodba v vrednosti 250.000 dolarjev na tekmovanju, ki bo letos verjetno v New Yorku. Punca, ki jo iščemo, naj bo nekaj posebnega, drugačnega, predvsem pa naj se zaveda, da je to trdo delo in da je to njena služba," je povedala Maja Raspopovič, lastnica licence Supermodel Slovenije.
Strogo oko žirije
Letošnje tekmovanje boste lahko spremljali tudi na Kanalu A. In kaj bo tisto, na kar bo stroga žirija še posebno pozorna?
"Lahko si zatiskamo oči, vendar pomembna je zunanja podoba, skladna postava, lep obraz, čista koža, potem pa tisto nekaj, kar da piko na i in opaziš šele, ko punco vidiš. Vedno bolj v ospredju je tudi karakter, ker je manekenstvo res trdo delo. Ker se veliko punc tega ne zaveda, naj bodo odločene, da je to tisto, kar želijo, da so profesionalne v tem, kar počnejo, da sprejmejo, da je to njihov posel, ne pa nekaj, v čemer so nekaj posebnega. Rekla bi, da naj bodo z vsemi štirimi trdno na tleh, ne samo z dvema," svetuje Maja.
Zmagovalko bo izbrala predstanica agencije Ford, ki bo prišla iz Pariza. V petih oddajah se bo žirija menjala, Maja in Tina Fabjan, vodja umetnikov ličenja, bosta stalnici, drugi trije strokovnjaki iz sveta mode se bodo menjavali.
Prisotna sta tudi jok in razočaranje
Maja pravi, da pride tudi do razočaranja in solz, zdi se ji, da je to del vsakega posla. "Veliko je zavrnitev in tega naj se dekleta zavedajo že na začetku. Naj vedo, da zaradi tega niso slabe, le klient išče drugačen obraz. Če si je na primer zamislil blondinko, visoko 175, dekle pa je rjavolaska, visoka 180, pač ne bo 'pasala' v koncept, vendar to ne pomeni, da je slab model in da slabo izgleda," opozarja mama dveh otrok.
Ustanoviteljica agencije Ford Models Eileen Ford je nekoč dejala, da je osebnost tista, ki da čar lepoti, in to išče tudi strokovna žirija: "Sama to iščem tudi pri puncah, ki delajo za mojo agencijo, ker se mi zdi to zelo pomembno. Osebnost je ključna pri tem, da si v poslu uspešen, saj je lahko uspeti enkrat ali dvakrat, težje pa se je na tem vrhu obdržati."
Ali ste o manekenskem poklicu sanjali že kot deklica?
"Ne, zelo dolgo sem plesala latinsko-ameriške in standardne plese in bila med plesnimi oblekami. Manekenstvo je prišlo čisto po naklučju, ko me je pri 16 letih, ko sem bila v trgovini z mamo, opazila agentka in takrat sem si rekla – zakaj ne bi poizkusila. Pozneje sem se morala odločiti za šolo in ples ali za šolo in manekenstvo ter se odločila za slednje, ki me tako spemlja že celo življenje."
Vam je bilo kdaj žal?
"Ne, niti za minuto ne."
Kot pri vsakem poklicu so tudi tu prisotni plusi in minusi, je res?
"Seveda, to je nek način življenja, v tem moraš uživati in na nek način preizkušaš samega sebe. Ravno zavrnitve, ki sem jih doživela v tem poslu, so me naredile v osebo, kakršna sem danes. Manekensko kariero sem začela v Sloveniji, pozneje odšla v tujino, kjer me seveda ni nihče poznal in sem se morala ponovno dokazovati. To je bil kar velik šok in trajalo je dobrih 5 mesecev, da sem dobila prvi posel. Iz negativnih izkušenj sem se naučila povleči nekaj pozitivnega. Enkrat se z enim fotografom nisva ujela in me je poslal domov, ker nisem bila primerna za 'shooting', ki si ga je on zamislil. To se mi je takrat zdelo kot konec sveta. Ampak če slikaš s stotimi fotografi, ne moreš biti vsem všeč, vsi smo samo ljudje. V manekenstvu je veliko pozitivnega in tudi negatvinega."
