Strogo zaupno
Seks na javnih krajih
Ljudje si včasih za dotike, božanje, poljube ali seks izberemo javne kraje. To poveča spolno vzburjenje in samo doživljanje spolnega odnosa. Policisti nas lahko kaznujejo, vendar – je z nami kaj narobe?
Po mnenju psihoterapevta dr. Zorana Milivojevića, ki se intenzivno ukvarja s transakcijsko analizo in je avtor več knjig s področja psihiatrije, psihoterapije in seksologije, obstajata dva tipična obrazca: »Nekateri povečujejo seksualno vzburjenje s strahom, da lahko kdo pride mimo in jih zaloti med spolnim aktom. Drugi povečujejo svoje spolno občutenje ravno s tem, da se zavedajo, da jih opazuje neznana oseba. Njihova predpostavka je, da se bo ta oseba tudi sama spolno vzburila, ko jih bo videla pri spolni aktivnosti. Na ta način zasluge za to tuje spolno vzburjenje "pripišejo" sebi. Za svojo aktivnost prvi izberejo javno mesto, kjer so relativno skriti, drugi pa mesto, kjer jih bodo drugi po vsej verjetnosti videli.«
Kdor na javnem kraju spolno občuje, razkazuje spolne organe ali na vsiljiv način ponuja spolne usluge in s tem koga moti, povzroči vznemirjenje ali zgražanje ljudi, se kaznuje z globo od 208 € do 417 €.Zakon o varstvu javnega reda in miru; 7. člen, 3. odstavek
Spolno občevanje ali poljubljanje na krajih, ki so izpostavljeni očem javnosti, samo po sebi ne bo predmet obravnave pri možeh postave. Kot nam je potrdil predstavnik policije za stike z javnostmi Leon Keder, zakon opredeljuje obveznost, da tovrstno dejanje nekoga moti. »Pogoj je, da povzroči vznemirjanje ali zgražanje. Policisti ukrepajo šele takrat, ko dobijo prijavo.«
Spolnost na javnih krajih – je to motnja?
»To postane motnja, ko oseba ne more seksualno funkcionirati drugače, ko to postane edini zadovoljujoči način spolne aktivnosti,« pravi dr. Milivojević.
Glede slednjega smo se pozanimali tudi pri nekaj slovenskih psihologih in psihiatrih, ki so nam povedali, da nimajo pacientov, oziroma so ti izredno redki, ki bi se k njim zatekli po pomoč zaradi potrebe po spolnem občevanju na javnih krajih ali zaradi ekshibicionističnih in vojaerističnih nagnjenj.
Ekshibicionizem
Ekshibicionizem se smatra za perverzijo, nagnjenje k temu, da oseba razgalja in razkazuje spolovila. V splošnem prepričanju velja za bolestno nagnjenje. Po mnenju dr. Milivojevića je ekshibicionizem »seksualna nezrelost, kjer je nakopičen strah pred dotikom, kontaktom s partnerjem«. »Ekshibicionist se pokaže v upanju, da bo pogled na njegov penis v erekciji izzval vzburjenje pri ženski in da si ga bo poželela.«
Nekoliko drugače gleda na omenjeni pojav osebni svetovalec Roman Vodeb, magister kinezioloških znanosti in sociologije kulture. Naslanja se predvsem na teorije ustanovitelja psihoanalize Sigmunda Freuda. Pojav vidi kot specifiko v spolnem obnašanju, ne pa kot bolezen. »Ekshibicionizem je, podobno kot fetišizem, po Freudu nagnjenje, ki ga imajo moški. Razlika med ženskami in moškimi je predvsem v anatomiji genitalij. Na teoretsko nakovalo moramo vzeti kastracijski kompleks, se pravi obdobje 3–4 let, obdobje falične faze seksualnega razvoja, obdobje ojdipovega kompleksa, ko otrok – deček, bodoči ekshibicionist, misli anatomijo lastnih genitalij in anatomijo genitalij nasprotnega spola. Ekshibicionist ima idejo pokazati deklici, ženski, tisto, kar njej na telesu manjka. Od tod se napaja uživanje bodočega odraslega ekshibicionista. Vendar moram reči, da danes klasičnih ekshibicionistov po mojem mnenju ni veliko.«
Ženske in ekshibicionizem
»Karakterni narcizem, ki je značilen za žensko, ta pa je ekshibicionističen. Namreč v ojdipalni fazi kastracijskega kompleksa, ko deklica misli anatomijo lastnih genitalij in jih primerja z genitalijami bratca, sosedovega dečka ali očeta in ve, da na njenem telesu nekaj manjka. Da razreši kompleks, uveljavi celo telo in s tem lepim telesom na nek način trguje. Fantazma, ki jo deklica prvotno naslovi na očeta, pozneje pa na moške, je: Četudi nimam tega organa, sem pa toliko lepša, poglej me, kako sem lepa, lepo je celo moje telo.«
Voajerizem
Osebe, ki občutijo spolno ugodje z opazovanjem spolnega občevanja drugih oziroma intimnih delov oseb drugega spola, so voajerji. Vzrok za tovrstno nagnjenje se lahko skriva na prvem mestu v radovednosti, kako to počno drugi, kot meni dr. Milivojević: »Temu sledi dejstvo, da opazovanje izzove seksualno vzburjenje pri osebi, ki opazuje. Gre za povsem normalno reakcijo. Ljudje imajo v teh primerih impulz, da bi masturbirali. To je eden od razlogov za nastanek pornografske zavesti in dominacije pornospletnih strani na internetu. Prave težave nastanejo, ko to postane izključni način za zadovoljitev spolnega nagona.«
Vodeb v voajerizmu opazi druge značilnosti: »Vojaerizem je sla po gledanju. V njegovem ozadju je sram. Težnja po ekshibicionizmu se obrne v svoje nasprotje. Tisti, ki bi se rad kazal in zaradi sramu tega ne počne, postane gledalec, patološko gleda druge in pri tem neizmerno uživa.«
Koitus je premalo
Do patologije pride, če se sprevrže v nekaj, kar je sicer povsem normalno. »Partnerja v seksu uživata tudi z gledanjem, dotikanjem, božanjem. To je preduživanje, ki mu sledi koitusni orgazem in ga je Freud prepoznaval kot nekaj, k čemur teži človeška seksualnost. Predhodno uživanje je celo močnejše in je na psihični ravni, kot pa krona – koitusni orgazem oziroma orgazem kot tak,« še dodaja Vodeb.
Počitniški tabor groze
Salome: Prvič pred starši v oblekici
Domača brazilska depilacija slavnih sester
Vaša erotična zgodba: Nekaj pojasnil



























