Z mediacijo lahko zakonca, ki sta se odločila za ločitev, brez sodnega postopka dosežeta sporazum in rešita spore. Na ta način lahko ohranita dobre odnose. Postopek mediacije je izrazito neformalen, zato je enostaven ter mnogo hitrejši in cenejši od sodnega postopka.
Družinsko-pravni spori imajo posebno naravo. Ta razmerja nastajajo v prvi vrsti zaradi intimnih in čustvenih potreb ljudi, zato so ob razpadu družine posamezniki močno čustveno prizadeti, kar je treba upoštevati tudi pri reševanju njihovih sporov. Če se partnerja odločita za razvezo in bi rada svoj spor rešila na karseda ugoden način, se lahko namesto za ločitev s tožbo odločita za mediacijo. S pomočjo te oblike bo mediator partnerjema pomagal najti skupni jezik glede njunih nerazrešenih konfliktov, kot so delitve premoženja, skrbništvo otrok, preživnina; namen mediacije pa je tudi, da se partnerja razideta v čim bolj prijateljskem vzdušju.
"Mediacija je v svetu, pa tudi že pri nas zelo uveljavljen način reševanja sporov," pojasnjuje pravnica Tanja Metelko Lisec, strokovna direktorica Inštituta za mediacijo Concordia. "V nekaterih primerih gre za majhne konflikte, nesoglasja ali pa velike spore med več strankami, tudi med državo, med različnimi pravnimi in fizičnimi osebami. V teh primerih nekdo tretji, mediator, ki je za to usposobljena nepristranska oseba, pomaga sprtim stranem razrešiti njihov konflikt. Išče takšno rešitev, ki bo kar najbolj ustrezna za vse udeležence."
Ljudje se obračajo na mediatorje, vendar ta v Sloveniji še ni zelo prepoznavna metoda reševanja konfliktov. V zadnjih nekaj letih je opazen porast mediacije, tudi država načrtno v mnoge zakone vpeljuje mediacijske klavzule, poglavja o mediaciji. Tega bo v prihodnje zagotovo vedno več.
Kaj zajema družinska mediacija?
S pomočjo družinske mediacije pomagamo pri reševanju družinskih konfliktov. Kakršni koli konflikti v družini – med zakoncema, partnerjema, med starši in otroci, med sorodniki, poudarila pa bi, da so v velikem številu v ospredju ločitvene mediacije. Ko gresta zakonca ali zunajzakonska partnerja narazen, ko se odločita za razvezo oz. da bosta prenehala živeti skupaj, se naredi ločitvena mediacija, kjer se odloča o vseh spornih zadevah. Se pravi o tem, pri kom bo otrok živel, kako bodo potekali stiki, kakšna bo preživnina, pa tudi o delitvi premoženja.
Katere so njene prednosti?
Najprej bi izpostavila, da stranke same odločajo o svojem konfliktu, kar je zelo pomembno. Ni nekdo tretji tisti, ki pove, kako je najbolj prav, kako naj se zadeva reši ali kar odloči, kako naj bo, temveč so stranke tiste, ki s pomočjo mediacije iščejo najbolj ustrezno rešitev, in potem so tudi z odločitvijo najbolj zadovoljne. Dokler ne najdejo takšne rešitve, za katero bi vsi vpleteni prepoznali, da je v dani zadevi najboljša, se išče dalje.
Tu je tudi hitrost postopka. Mediacija je lahko zelo hitra, spor se lahko reši že na nekaj srečanjih, lahko se na željo strank srečujemo tudi dnevno. Ustrezna rešitev je tako namesto v nekaj letih na pladnju lahko v enem tednu ali mesecu.
Stroški postopka so neprimerljivo manjši, kot če se zadeva rešuje na sodišču. Je pa celo brezplačna za stranke, ker jo podpirajo tako lokalne skupnosti – občine kot ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
Je postopek zaupen?
Postopek je zaupen. Če stranke ne želijo, da bi kdor koli vedel za njihov konflikt, pridejo na mediacijo in so potem one in mediator ter morebitni drugi sodelujoči zavežejo k zaupnosti – kar koli se bo tam dogajalo in že to, da je mediacija sploh bila, je zaupne narave. In o tem se nikamor ne poroča in nihče ne ve.
Mediacija je prostovoljna, nihče nikogar vanjo ne sili. Če kdo prepozna, da ta postopek ni zanj, se jo lahko kadar koli prekine.
Katere pravila morajo upoštevati udeležene strani?
Mediacija kot taka je zelo fleksibilen način reševanja konfliktov in nima mnogo pravil. Nekaj pa jih vendarle je. Eno od teh je zaupnost – vse, kar se bo dogajalo, mora ostati zaupno, nihče ne poroča o mediaciji ali govori o njej. Drugo je načelo prostovoljnosti – stranki sta prostovoljno v mediaciji. V kolikor bi prepoznali, da to vendarle ni to, kar sta si predstavljali, lahko brez navajanja razlogov odstopita in se mediacija prekine. Glede preostalih pravil se s strankami sproti dogovarjamo.
Kje se lahko bodoči mediator usposobi?
Mediacijska usposabljanja izvajajo štiri temeljne organizacije: Inštitut za mediacijo Concordia, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij, Zavod Rakmo in Društvo mediatorjev Slovenije, morda še kje. Zajemajo osnovna usposabljanja s področja mediacije in nadaljevalna s področja družinske, šolske mediacije in mediacije za lokalne skupnosti.
Poleg usposabljanja pa so za mediatorja pomembne komunikacijske veščine, odprtost, poštenost, etika,sprejemanje drugačnosti in veliko inovativnosti. Pomembno je tudi, da oseba, ki se za to odloči, prepozna, da to želi početi in mu je pisano na kožo.
Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je v pripravi Družinski zakonik, ki ga bodo v državnem zboru po vsej verjetnosti sprejeli že pred koncem leta. Eden od predlaganih členov bo urejal pomoč države pri vzpostavljanju in težavah partnerskega in družinskega življenja (država nudi pomoč parom in staršem v težavah s svetovanjem in napotitvijo na postopek mirnega reševanja sporov). Vsebuje posebni del, ki govori o svetovalnem razgovoru in družinski mediaciji.
