Poročni obred, tako pred matičarjem kot na primer cerkveni, je formalno jasno določen. Predpisan je obrazec, ki mu mora slediti matičar oziroma predstavnik države, privolitev, izmenjava poročnih prstanov, podpis zapisnika itd. Spreminjamo ali dopolnjujemo ga lahko v stvareh, ki niso ključnega pomena. Zato mnoge bega, kako je s tem glede zaroke. Mora biti moški tisti, ki postavi ključno vprašanje, je potrebno imeti zaročni prstan in kakšen, naj bo prstan le za zaročenko ali ga lahko imata oba, je poklek na eno koleno obvezen? Potrebno je poudariti, da zaroka ni tog obred. Izvirnost in domišljija lahko razširita krila in poletita ...

Zaročena sta tudi Saška in Miha

Novica o zaroki Saške Lendero in Miha Hercoga je še dokaj sveža in odmevna. Miha se je odločil za tradicijo, ki ji je dodal osebno noto, presenečenje: Saško so z zavezanimi očmi pripeljali do jumbo plakata z napisom Saška, reci da. Nadaljevanje vam je gotovo znano.

Ključno za zaroko je, da izpostavi vprašanje, ali se partnerja želita poročiti drug z drugim. In seveda, da se na to vprašanje odgovori pritrdilno. Če je odgovor ne, bi seveda težko rekli, da je šlo za zaroko. To lahko izvedete na povsem klasičen način. Saj veste, z dragocenim prstanom fant poklekne pred izvoljenko in ji postavi »vprašanje«. Če je odgovor da, ji na desno roko natakne zaročni prstan. Od tega trenutka sta zaročena.

Zaročni prstan

S poroko bo zaročni prstan nadomestil poročni (prstanec leve roke). Če ste vseeno za tradicijo in bi radi vedeli, kakšen prstan je še najbolj primeren za zaroko, vam lahko pomagamo. Naj bo iz belega ali rumenega zlata, na njem pa naj bo drag kamen. Praviloma se mora na zaročnem prstanu lesketati diamant, a ustrezen je tudi kateri drugi drag kamen. Napis (gravura) je lahko ljubezenska izjava, ime, datum zaroke – kar pač želite oziroma kolikor prostora vam dopušča velikost prstana.

Na nakup prstana se je potrebno dobro pripraviti, kajti če niti sami niste prepričani, kaj pričakujete, vam bodo v zlatarni težko pomagali, morda vam bodo celo kaj »podtaknili«. Spretni fantje bodo verjetno pobrskali po nakitu svoje drage in bodo vedeli, kako naj bi bil prstan velik. A to je šele začetek. Veliko zahtevnejši del je izbira diamanta. Tu so pravila precej specifična – pri izbiri diamanta je potrebno upoštevati »štiri C«: brušenje (angleško cut), čistost (clarity), barvo (colour), karatno težo (carat weight).

Upoštevati je treba »štiri C«

Najpomembnejše je brušenje, saj je od njega odvisno, kako se bo diamant lesketal. Okroglo briljantno brušenje je postalo standard za ostale oblike diamantov in je uporabljena pri treh četrtinah prodanih diamantov.

Briljantni brus omogoča optimalno razpršitev svetlobe in s tem izredno lesketajoč in atraktiven videz. Ovalni brus je idealen za majhno roko, saj optično podaljša prste. Na zaročnih prstanih so vse pogosteje kamni s princesnim brusom (kvadratni ali pravokotni). Diamante lahko izbiramo tudi v drugih oblikah (hruškasti, srčasti, smaragdni, triliantni, bagetni, markizni brus).

Čistina diamanta je podatek, ki kaže, koliko je v kamnu tujkov in nepravilnosti (mehurčki, razpoke, pege). Večja čistost ali brezhibnost se bo zelo poznala na ceni, vendar se razlike brez povečevalnega stekla ne opazijo.

Največ svetlobe prepuščajo brezbarvni diamanti. Odsotnost barve je zaželena – razen v primeru barvnih diamantov, ki pa so zelo dragi. Brezbarvni diamanti so redki (in cenejši), sicer pa se nianse gibljejo od rumenkaste do rjavkaste barve.

S karati merimo težo diamanta. En karat znaša 0,2 grama. Večji (težji) diamanti so redki – je potrebno omenjati, da tudi neprimerljivo dražji od majhnih? Naj vas velikost ne zapelje v prehude dolgove – tudi majhni diamanti so izredno lepi.

In ne pozabite najpomembnejšega: zaročni čas naj ne bo le priprava na poročni obred, ampak tudi na skupno življenje.