Ženski lasje so samo za njenega moža

Eli ni mož nikoli niti namignil, naj nosi ruto; da jo bo nosila, je bila njena odločitev. Najlepši okras vsake ženske so po njenem mnenju lasje in te mora čuvati za svojega moža. Nošenje rute je zapoved islama in kot vernica se je odločila to sprejeti. Včasih jo ljudje na ulici čudno pogledajo, nekateri jo tudi sprašujejo, kako se počuti z ruto, veliko pa je takih, ki jo pohvalijo. "Zato skušam biti čedna, ker to nisem samo jaz, ampak sem tudi muslimanka. Ker pa je islam na zelo slabem glasu v svetu, žal, skušam s svojim videzom pokazati, da to ni tako." Vedno pazi, da je lepo in usklajeno oblečena, ruta se mora ujemati z barvo obleke. Uživa v nakupovanju, tako zase kot za hčer in moža.

Ženska, mati, žena

Štiriindvajsetletna Ljubljančanka Ela Porić se nasmehne ob vprašanju, kako se počuti kot ženska – muslimanka. "Čisto normalno, mogoče se nekatere življenjske navade in obveznosti razlikujejo od drugih, toda to ni nič drastičnega," pravi Ela. "Kot vsaka ženska, sem tudi sama posebna. A največ mi pomeni to, da svojo ženskost pokažem svojemu možu." Materinska vloga je zanjo največja vloga ženske, ko vzgaja triletno hčer Halimo, vidi, koliko ljubezni je potrebne, da se na koncu vse srečno izide. Materinska vloga je prednost ženske pred moškim. In, dodaja Ela, z moškimi smo ženske lahko popolnoma enakopravne, saj znamo opravljati tudi tako imenovana moška dela. Zanjo je družina temelj zdravega, plodnega in kvalitetnega življenja. Upa, da bo njena zdaj tričlanska družina nekoč postala velika družina.

Služba bo še malo počakala

Ko je končala srednjo teološko šolo v Zagrebu, je najprej sanjala o študiju prava, a kmalu sklenila, da to ni zanjo. Med poučevanjem otrok pri verouku je spoznala, da ji gre dobro od rok delo z otroki. Prepisala se je na Pedagoško fakulteto, a je zdaj študij postavila na drugi tir, saj ima majhno hčer, katere odraščanja ne želi zamuditi.

Aktivna za ženske

Prav Eli se je porodila ideja za ustanovitev Ženskega združenja Zemzem, ki deluje znotraj islamske skupnosti. Zmotilo jo je, ko je opazovala, kako so ženske prihajale k molitvi in takoj po končanem obredu odhajale domov. Naredila je program, začele so s predavanji s področja vere in drugih področij, organizirale izlete po Sloveniji in tudi v tujino pa tri festivale bosanske hrane. In s časom so ob delu, ki jih veseli, postale prijateljice. Rada ima glasbo, zase pravi, da je dobra izvajalka sufijske glasbe oziroma verskih pesmi.

"Mislim, da sem popolnoma normalna ženska, tako kot vse druge, sem žena in mati. Čistim, kuham, likam, študiram, živim življenje."