Še vedno veljate za enega najbolj kontroverznih glasbenikov na območju nekdanje Jugoslavije. Kaj so bili mejniki v vašem življenju, ki so najbolj vplivali na vašo osebnost?

Tisto, kar je name najbolj vplivalo v življenju, sta resnica in pravičnost. In seveda dobra domača vzgoja in velika ljubezen do umetnosti vseh vrst, tudi provokativne. Sem novinar, sem pisec, glasbenik, celo slikar naivec. Radovednost! Ohranil sem jo vse do danes, veliko stvari počnem. In to me osrečuje.

Od nekdaj ste bili politično angažirani, vendar na zelo svojstven, po mnenju nekaterih nesramen način. Kako se vidite vi?

Ne vem koliko je moja politična angažiranost nesramna, menim, da je to običajno tu, v Srbiji. Če bi ljudem prepovedali, da se ukvarjajo s politiko v kavarni, bi izbruhnil upor. Kot če bi na Jamajki rastafarijancem prepovedali, da kadijo travo. To je sestavni del življenja tu pri nas. Sam se sicer malo bolj aktivno ukvarjam s politiko, član sem glavnega odbora Demokratske stranke Srbije. Ne morem sicer bolj napredovati v politiki, ker ta zahteva celega človeka in določeno mero pokvarjenosti, ki pa je na žalost ne morem doseči. Resnica je, da je Partija uličnih pijancev bila nekaj časa več kot uspešna, resnica je tudi, da sem zdaj v opoziciji. Nekaj časa sem bil v poziciji, takrat sem bil svetovalec ministra za kulturo. Zaradi nesramnega obnašanja do neke televizijske postaje so mi dali odpoved, na katero sem sicer ponosen. Še vedno imam enako mnenje o tej televiziji. Temu se reče doslednost.

Menite, da vam ukvarjanje s politiko ne povzroči več škode kot koristi?

Vem, da mi ukvarjajnje s politiko povzroči več škode kot koristi, saj so ljudje, ki drugače mislijo od mene. Moje delo in vse, kar počnem, predvsem moje pesmi, so oškodovane zaradi tega. To ni prav. So ljudje, ki jih ne cenim kot človeka, a so čudoviti umetniki. Zato je na stvari treba gledati z dveh vidikov: če napišem dobro pesem, potem naj odkrito rečejo, da je dobra. Ne pa, da jo ocenjujejo kot slabo, ker se z mano ne strinjajo politično.

Kaj vam predstavlja glasba v življenju? Glede na to, da ste poseben človek, pričakujem, da bo vaš odgovor precej drugačen od tistih, ki bi jih dali drugi glasbeniki.

To je težko vprašanje, na katero je zelo težko odgovoriti na poseben način. Kaj mi pomeni glasba? Logično je, da je sestavni del mojega življenja. Riblja Čorba deluje že 31 let, od njene ustanovitve sta z mano Miša in Vicko polnih 31 let, Ginger je z nami 26 let, Nikola pa 6 ali7 let. Pač, nerad menjam ljudi. Skrivnost uspeha Riblje Čorbe je doslednost. Z enako glasbo, ki smo jo posneli na prvi plošči, se ukvarjamo še danes. Ne podrejamo se trendom, smo trmasti in uporni. Naša posebnost pa je ta, da vsak koncert odigramo tako, kot da je zadnji v življenju, in na odru umremo za ljudi, ki so nas prišli poslušat. Sovražim izraz publika, zveni mi podcenjevalno. Raje rečem, da so to ljudje, s katerimi se družimo, s katerimi izmenjujemo občutke. No, vidite, to je posebno.

Ljudem doslej niste dali možnosti, da bi vas spoznali kot človeka, ki je imel v življenju težke in boleče izkušnje. V mislih imam alkoholizem, tragično smrt soproge ... Ljudje se iz težkih izkušenj učimo, kaj je življenje naučilo vas?

O nekaterih stvareh ne želim govoriti, lahko pa rečem, da borba z alkoholizmom ni bila težka. Jaz sem pil iz prepričanja, ne iz navade. To mi je bilo všeč. Nato pa moja jetra tega niso mogla več prenesti, prekiniti sem moral turnejo v tujini, odpeljali so me direktno v bolnišnico. Pol jeter mi je odpovedalo, tako da je delovala le druga polovica. Znašel sem se v situaciji, biti ali ne biti. A ker sem ležal na intenzivni negi, mi ni bilo težko, ker je bil iz sobe krasen pogled na mrtvašnico. Tako sem se odločil, da bom še nekaj časa živel in zdaj že devet let ne pijem.

Veliko se je pisalo o tem, da je vaša soproga Dragana naredila samomor.

To ni res. Njena smrt je bil nesrečen splet okoliščin, sicer pa sva bila takrat že ločena. 

Inspiracijo za ljubezenske pesmi na novem albumu Minut sa njom ste črpali iz srečnih in težkih izkušenj, ki so vas spremljale skozi življenje. Drži, da je to najmanj ciničen album v celotnem opusu "Riblje čorbe"?

Verjetno je ta album res najmanj ciničen, čeprav malo cinizma mora biti. Preprosto povedano, to je ljubezenski CD, običajno naredim tak CD, ki odraža moje takratno počutje. Verjetno dobro veste, da vsem ljudem ni mogoče ugoditi. Dogaja se, da naredim nekaj novega, pa me ljudje vprašajo, kje pa so politične pesmi? Kadar naredim drugačnega, me vprašajo, kje pa so ljubezenske pesmi? V vsakem primeru lahko rečem, da pišem po vesti. Tako kot se počutim, tako tudi pišem.

Kakšno sporočilo pošiljate v svet s tem novim albumom?

Sporočilo? To je zgodba, z začetkom in koncem. Da začneš poln samozavesti, končaš pa poražen. Vsak človek ima svoje izkušnje, dobre in slabe, in ljudje se v tekstih prepoznajo, identificirajo se, tako z lepimi, srečnimi trenutki, kot tudi s trenutki, ko jim je težko pri srcu. Ko jih ljubljena oseba zapusti. Težko bi rekel, da ima CD neko generalno sporočilo, vsak bo našel svoje sporočilo in zaključek. Tudi če smo v ljubezni razočarani, moramo vanjo verjeti, je najmočnejša gonilna sila. Resda ljubezen izumira kot pojav, novi svetovni ureditvi ni povšeči, če pogledate, kako uničujejo vrednote, kot je družina, primer je gej parada v Beogradu, ki je ni bilo. Obstajajo še bolj drastični primeri, v ZDA lahko stopiš v zakonsko zvezo s hišnim ljubljenčkom, pa je to zakonska zveza, ali drevesom, pa je to zakonska zveza. Ljubezen in družino so pripeljali do absurda, moj cilj pa je, da ljudem pokažem, da ljubezen in družina še vedno obstajata.

Imate dva otroka, ki sta danes že odrasla. Pravite, da je vzgoja v družini zelo pomembna. Kakšen oče ste?

Ne vem, zdi se mi, da sem dober oče. O tem bi sicer lahko več povedala moja otroka. Je pa res, da se nerada izpostavljata v javnosti. V resnici sem prepričan, da sem dober oče.

Menda ste zaljubljeni. To drži?

Kaj naj vam rečem? Najraje bi odgovor na to vprašanje preskočil. Logično je, da imam nekoga ob sebi. Nerad sem sam.

Kaj pa je po vašem mnenju najbolj pomembno za dober partnerski odnos?

Razumevanje, zaupanje in nesebičnost. Za sočloveka se moramo žrtvovati in mu nuditi najboljše, kar premoremo v sebi. Potem lahko zveza funkcionira.

Bil ste pravi magnet za ženske. Kako ste v mladosti uspeli kljubovati številnim oboževalkam, ki so vas napadale?

Zelo težko. Preprosto sem se moral znajti, nekako sem preživel, ves čas v obrambi.

Ste si privoščili kakšno avanturo?

O tem res ne bi govoril, ampak saj to je povsem logično, da se je zgodilo. Pokažite mi vsaj enega rock glasbenika, ki tu in tam ni grešil.

Kakšne ženske so vam všeč, blondinke, črnolaske?

Pri tem ni pravil. Čim moški pomisli, da je našel tip ženske, ki mu odgovarja, se v njegovem življenju pojavi ravno nasprotje take ženske.

Menda so vam všeč mlajše ženske …

Pedofil še vedno nisem, hvala bogu. Sicer pa tudi pri tem ni pravil. Vse je odvisno od njenega šarma, kakšnih posebnih predsodkov v zvezi s starostjo ženske pa nimam. Glede na to, da sem še mlad, perspektiven in v puberteti (smeh).

Pravijo, da ste v mlajših letih pogosto dajali vtis moškega, ki bi bil rad mačo, a zaradi prevelike emotivnosti to niste uspeli biti. Je to res?

Zelo lepo vprašanje. Mislim, da nikoli nisem bil mačo tip moškega, ki pretirava in zadaja bolečino. Oseba brez občutkov, ne, to zagotovo nikoli nisem bil.

Nobena ženska ni jokala zaradi vas?

Upam, da ne! Bilo pa je obratno, jaz sem jokal zaradi ženske.

In čisto ob koncu, še vedno verjamete, da 'za ideale ginu budale'?

Ja, še vedno verjamem, da za 'ideale ginu budale' in jaz bom vedno prva 'budala', ki je pripravljena umreti za svoje ideale.