Ljubosumje, zavist, strah, sovraštvo, maščevanje. Močna so čustva, ki spodbujajo nasilje na delovnem mestu. Žaljivo komuniciranje in ravnanje označujemo tudi kot šikaniranje oziroma trpinčenje in je premišljeno dejanje – povzročitelji poskušajo načrtno onemogočiti žrtve, naj si bo psihično, socialno, informacijsko ali poslovno.

Do zlorab prihaja v vseh organizacijah in podjetjih, znotraj le-teh pa na vseh hierarhičnih ravneh. Najbolj nemočne so žrtve, ki so trpinčene s strani nadrejenega, saj je prav nadrejeni tisti, ki bi jim moral zagotoviti zaščito. Primerov, ko podrejeni šikanirajo nadrejenega, je največ v javnih institucijah, in sicer jim ne posredujejo informacij, ki so osnova za uspešno delo, ignorirajo njihova navodila, se iz njih norčujejo in jih obrekujejo.

Primeri, ko je povzročiteljev več, so pogostejši in dolgotrajnejši, skupina pa izvaja nasilje nad žrtvijo, ki je drugačna, nadpovprečno sposobna ali ima izreden občutek za poštenost.

Povečana konkurenca na trgu je vzbudila tekmovalnost tudi znotraj podjetij; zaradi poskusov, da bi dosegli večjo produktivnost, se ostrijo odnosi med zaposlenimi. Pritisk zaradi nemogočih časovnih rokov, enosmerna komunikacija oziroma nezadostno obveščanje med zaposlenimi, prevelika odgovornost ali nizka stopnja odločanja, podcenjevanje sposobnosti in dela zaposlenih, uveljavljanje moči, nezadovoljstvo na delovnem mestu. Vzrokov je ogromno; zaposleni lahko postanejo žrtve nasilja na delovnem mestu tudi zaradi svojega socialnega položaja, kulturne in nacionalne pripadnosti, osebnostnih lastnosti, spola ali invalidnosti.

Vprašajte se: ali v vašem podjetju dopuščajo ali celo nagrajujejo nasilje? Ali spodbujajo avtoritarni način vodenja? Ali so zahteve in pričakovanja glede posameznih vlog oziroma delovnih mest zamegljene? Ali med vami in sodelavci, nadrejenimi ali podrejenimi ni odkrite komunikacije, zaupanja in zdravega sodelovanja? Ali niste seznanjeni s svojimi pravicami in dolžnostmi? Ali vas delodajalec ni ustrezno nagradil? Ali bi morali napredovati, pa niste? Ali morate delati ponoči in imate številne nadure? Ali so roki, v katerih bi morali opraviti naloge, nerazumni? Ali vam ne pustijo do besede, vam grozijo in vas ne vabijo na neuradna srečanja? Ali vas spolno nadlegujejo?

Prepoznajte nasilje v službi!

– K napadom zoper izražanje in komuniciranje štejemo omejevanje možnosti komuniciranja s strani nadrejenega ali sodelavcev, prekinjanje govora, jemanje besede, kričanje oziroma zmerjanje, nenehno kritiziranje dela in osebnega življenja, nadlegovanje po telefonu, verbalne in pisne grožnje, izmikanje neposrednim kontaktom, odklonilne geste in poglede in dajanje nejasnih pripomb.

– Ogrožanje osebnih socialnih stikov pomeni, da se z žrtvijo nihče več noče ali ne sme pogovarjati, sodelavci jo ignorirajo, ko koga nagovori, ali pa se mora premestiti v delovne prostore, v katerih je izolirana od sodelavcev.

– K ogrožanju ter napadom zoper osebni ugled štejemo obrekovanje in širjenje govoric, poskuse smešenja žrtve, izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik, norčevanje iz njenih telesnih hib, napad na politično in versko prepričanje, norčevanje iz zasebnega življenja in nacionalne pripadnosti, siljenje k opravljanju nalog, ki negativno vplivajo na samozavest, žaljivo ocenjevanje delovnih naporov, dvom v poslovne odločitve žrtve in poskuse spolnega zbliževanja.

– Napadi zoper kakovosti delovnega mesta pomenijo, da žrtev ne dobiva več novih delovnih nalog ali so ji le-te v celoti odvzete. Sem sodi tudi dodeljevanje nesmiselnih, podcenjujočih nalog. Žrtev mora v primerjavi z ostalimi sodelavci opraviti veliko več dela, lahko pa so ji dodeljene naloge, ki so žaljive do njenega dostojanstva.

– K napadom zoper zdravje štejemo dodeljevanje zdravju škodljivih nalog, grožnje s fizičnim nasiljem, uporabo lažjega fizičnega nasilja, fizično zlorabljanje, namerno povzročanje škode in stroškov, namerno povzročanje psihične škode doma ali na delovnem mestu in spolne napade.

– E-mobbing je izvajanje nadzora programov in strani, ki jih uporabljajo in obiskujejo zaposleni, branje elektronske pošte, omejevanje in zapiranje elektronske pošte in spletnih vsebin, vdiranje v računalnike in dokumente zaposlenih, namerna uničevanje datotek z virusi, spreminjanje vstopnih šifer, kopiranje datotek itd.

Grozljive posledice nasilja v službi

Posledice dolgotrajne izpostavljenosti nasilju na delovnem mestu so lahko resne socialne, psihične in telesne zdravstvene težave, med drugimi depresija, anksioznost, nespečnost, razdražljivost, visok krvni tlak, glavobol, bolečine v trebuhu, sklepih in mišicah, srčno-žilne bolezni in motnje hranjenja. Žrtve se zapirajo vase in vse težje opravljajo svoje delo, izgubljajo samozavest, strah jih je, svojega položaja se sramujejo ali se počutijo odgovorne zanj.

Po nekaterih raziskavah je ena izmed posledic psihičnega nasilja tudi posttravmatska stresna motnja, zaradi katere trpijo vojaki, ki so bili v vojni. Zanjo so značilni podoživljanje dogodkov, izogibanje krajev, prostorov in ljudi, ki so povezani z nasiljem, zloraba drog in alkohola, motnje spanja, težave s koncentracijo, občutki vznemirjenosti in napetosti ter povečano tveganje za samomor.

Posledice nasilja ne kvarijo samo odnosov v službi, pač pa tudi odnose v družini in v krogu žrtvinih prijateljev. Družine žrtev trpijo zaradi ogrožene finančne varnosti, posledice pa nosi tudi delodajalec, ki ima stroške zaradi slabše učinkovitosti pri delu, slabih delovnih odnosov, negativnega ugleda v javnosti, bolniških dopustov, povečanega pretoka zaposlenih in usposabljanja novih delavcev.

Nasilje zadušite v kali!

Vsako dejanje nasilja na delovnem mestu izvira iz nerešenega konflikta, zato vas mora nadrejeni v primeru težav usmeriti, podučiti in zaščititi. To pomeni, da morate vztrajati, da se konflikt razreši takoj in v vaši prisotnosti. Obenem se dogovorite, kako se tem in podobnim primerom v prihodnje izogniti. Če boste tiho, ne boste naredili ničesar.

Po zakonu je delodajalec tisti, ki mora zagotavljati zdravje in varnost pri delu, zato bi moral nuditi pomoč in svetovanje v primerih psihičnega nasilja. Podjetje bi se moralo zavezati k preprečevanju in obvladovanju psihičnega nasilja, jasno opredeliti dolžnosti menedžerjev in predstavnikov sindikatov v zvezi z reševanjem problematike, zaposliti osebo, ki bi imela pristojnosti za ukrepanje v primeru nasilja, opredeliti postopek prijave psihičnega nasilja in reševanja ter nudenja pomoči žrtvam.

Nasilje na delovnem mestu bi morali zajeziti s seznanjanjem zaposlenih o psihičnem nasilju in njegovih posledicah, oblikovanjem jasnih zahtev in pričakovanj glede posameznih delovnih mest in seznanjanjem zaposlenih s temi zahtevami. Pomagalo bi tudi redno obveščanje zaposlenih o dogajanju v organizaciji in ustvarjanje kulture sodelovanja in zaupanja na delovnem mestu.

In če nasilja ne morete preprečiti?

Pomembno je, da zberete dokaze o psihičnem nasilju. Ko boste začutili, da nad vami izvajajo nasilje, začnite pisati dnevnik. V njem natančno navedite vsako posamezno dejanje nasilja nad vami in ga objektivno opišite, napišite občutke, ki ste jih ob tem doživljali, navedite čas in kraj, imena in funkcije povzročiteljev, navedite morebitne priče in osebe, ki ste jih obvestili o dogodku ter posledice, ki jih čutite v svojem telesu in pri delu.

Na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa svetujejo, da preden date odpoved, poiščete pomoč pri nadrejenih in/ali tistih, ki so v podjetju zadolženi za zdravje in varnost pri delu, kadrovske pravice in delavske pravice, da se obrnete na pooblaščenega zdravnika specialista medicine dela, prometa in športa, da prosite za premestitev na drugo delovno mesto, poiščete zaveznike (sodelavce, sindikalne zaupnike ...) in svoje izkušnje delite z ljudmi, ki so bili žrtve psihičnega nasilja. Pomembno je, da ohranite samozavest, da se ne obtožujete za nasilje, utrjujete socialne stike in poiščete oporo pri družini in prijateljih.