Pridem. Se usedeva, poklepetava, Kva je novga?, nič vse fino, fajn. Pride kelnar, prinese menije. 'A veš, da sem se odločila, da bom bolj zdravo jedla? Sem se pogovarjala z drugo prijateljico, ker je ena njena znanka hodila na tečaj zdravega prehranjevanja ...' Naročiva za pit. Nadaljuje zgodbo o tem, katera živila je smiselno kombinirat, na kaj je treba biti pozoren, da je sladkor tihi ubijalec. V kratkem bo šla tudi ona na tečaj. Nekaj izkušenj imam, zato se (večinoma) z vsem strinjam. Pa ne samo to. V bistvu se mi zdi super. Ker se ob bolj izbranem vnosu živil res bolje počutiš. Pa, ker je vsaka odločitev za neko spremembo dobra.

Toliko sva se začvekali, da je prijazni natakar že dvakrat odšel od mize brez naročila. Razume pa, da je odločitev težka, glede na to, da je treba pozorno preštudirat, kakšno kombinacijo živil bo skombinirala, da bo šlo z dnevnim jedilnikom in kaloričnim vnosom. Pride model tretjič. Naročim purana na žaru z zelenjavo. Ona pa solato. Z majoneznim prelivom.

POSKUS ISKANJA NOTRANJEGA MIRU #1

Don't judge, si pogosto ponavljam. In temu kar uspešno izogibam. Tudi raje poskusim, pa si potem dokončno ustvarim mnenje. Nekaj let nazaj sem zasledila množičen trend prakticiranja joge - za lepe mišice, za obraz brez gub, za dušo.

Najprej sem šla dvakrat na pilates in ugotovila, da sem se zmotila pri predpostavki, da je joga za softiče. Ja, pilates ni joga. Da nekaj steguješ roke. Ker sem tako scentrirala svoj medenični center, da sem imela še nekaj dni hude težave. S klasično hojo. Moja duša je bila še vedno nemirna, zato sem začela študijem različnih jogijskih položajev. Upgrejd. Med branjem literature sem zasledila tudi trike in nasvete, kako si na naravni način povečat joške. To naj bi uspelo eni od joga gurujk. Slovenskih! Pa sem si mislila, probat ni greh. In hkrati vedela v kaj se spuščam. Z novimi drsalkami. Do večje košarice. V Lotusovem cvetu.

Premosorazmerno s frekvenco vadbe so rasle samo bolečine. V mišicah za katere do takrat nisem vedela, da obstajajo. In pritisk v glavi. Odločila sem se, da za jogo očitno še nisem zrela, da je bolje ostati pri športih, ki jih obvladam. Zaenkrat.

FENOMEN PSEVDOSOLAT IN MODERNE OVČJEREJE.

Vsi imamo prijatelje, vsi svoj krog ljudi, ki jim lahko pojamramo. Tiste, ki nas razumejo in nas znajo spodbuditi ali pa konstruktivno pokritizirati, če je to potrebno. Med njimi in z njimi se dobro počutimo. Vsi iščemo neke potrditve in veliko lažje je, če nam isto stvar potrdi več ljudi. Množica. Skupina. Prijateljev. In vsi imamo svoje guruje.

Problem nastane, ko se kolešček v glavi, ki poganja vse ostale, začne vrteti v nasprotno smer. Ko ne izhajaš več iz rešitve obstoječe težave, ampak to nadomestiš z neko širšo filozofijo iskanja novega jaza. 'Ste se znašli na mrtvi točki? Vas nihče ne razume? Tudi vi lahko uresničite svoje sanje. Postanite del boljšega sveta!' In zraven še nekaj zaslužite.

Pomagal vam bo sosedov Jože, novodobni guru, karizmatičen, razsvetljen. Jože je prepotoval pol Zemlje, se družil z največjimi svetovnimi mojstri in predaval. Po vsem svetu. Največ v Vzhodni Gruziji. Naenkrat ne poznaš več prijateljev, ker niso dovolj dobri. Ker ne razumejo. Zakrpaš odnose s svojimi starši, s katerimi verjetno sploh nikoli ni bilo nič tako zelo narobe. Vsaj ne hudo. Narobe. Postaneš del plemena. Ambasadorjev sreče!

Jožetu karizme res ne bomo očitali, zagotovo bi ga opazili takrat, ko zapravlja vse, kar je zaslužil. Na kakšnem križarjenju po Sredozemlju. Jožetu ni hudo. Jože je srečen.

Včasih se mi ne zdi samo, da so ljudje nehali razmišljati s svojo glavo, ampak razmišljati na sploh. Samo še sledijo. In se na pamet učijo stavke iz nekih razsvetljenskih knjig. Kako postati boljši človek, recimo. Potem se pa uspejo v treh zaporednih stavkih tako zakvačkat, da na koncu mislim, da jejo ajdove palačinke s tatarskim prelivom za solato in zdrobljenimi chia semeni. Oblite z ovčjo marmelado. Zraven pa na Kindlu berejo Visoško kroniko.

ZDRAVA PAMET.

Razumem težnjo po kakovostnejšem življenju. Bolj zdravi prehrani, pogostejši fizični aktivnosti in osebnostni rasti. Tudi sama sem imela že večkrat občutek, da sem ujela zadnji vlak. In tudi sama se moram včasih prav prisiliti, da se losam kakšnega od starih, slabih vzorcev. Ali pa kakšne od nezdravih navad. Ker je to vse lahko samo pozitivno.

Malo težje pa, kako lahko z glasnimi vzkliki odobravanja verjameš nekomu, ki ti v obleki za dva jurja evrov razlaga o tem, kako je treba biti v življenju skromen, nekomu z umetnimi trepalnicami, lasnimi podaljški in botoksiranimi usti, ki predava o pomenu notranje lepote in nekomu, ki poučuje o zdravi prehrani, z otroki pa je vsakdan v restavraciji s hitro hrano.