Pridnost v šolskem sistemu
Zakaj si ne upam povedati na glas? Česa se bojim? Verjamem, da nisem edina. Ali je problem v slovenski vzgoji in šolskem sistemu? Zelo verjetno … Ne spodbuja se radovednosti, igre in ustvarjalnosti. Napake so strogo kaznovane in nedopustne. Na takšen način nas večina postane ubogljivih in pridnih, vendar zelo nesamozavestnih. Slovenci veliko znamo, a tega ne pokažemo. Slovenci smo pridni. Ste se že kdaj vprašali, kako to prevesti v drug jezik? Mislim, da prav v nobenem jeziku ne obstaja prevod za ''biti priden''. V angleščini ''being good'', namreč pomeni nekaj čisto drugega. V španščini ''ser bueno'', prav tako. Nanaša se namreč na osebnostno strukturo posameznika, na to, da je nekdo dober po srcu. Med tem ko ''biti priden'' z drugimi besedami pomeni: ubogati, slediti pravilom, ne preveč spraševati, delati kot mi reče avtoriteta, ne biti preveč kritičen, ne izstopati itd.
Jezik odraža kulturo, zato v jeziku velikokrat najdemo značilnosti določenega naroda. Slavni pridevnik ''priden'', je pravzaprav negativno obarvan, vendar si ga Slovenci nadenemo kmalu po vstopu v šolski sistem. Če bi bile napake prepovedane takoj po rojstvu, nihče od nas ne bi znal hoditi ali govoriti.
Žal klasična poučevalna struktura temelji na kopičenju znanja, na krepitvi inteligentnosti in storilnosti, ter na memoriranju in ponavljanju. Idealen učenec je tisti, ki se ukloni brez vprašanj in uboga, ne da bi se šalil. Tisti, ki dela najboljše zapiske, ki ima najboljši spomin in je pri delanju domačih nalog najbolj marljiv.
V nasprotju s prvotnim opisom pa obstaja model izobraževanja, ki spodbuja odkrivanje in izobraževanje. Temelji na ideji, da lahko nekaj dodobra spoznamo le, če se v to dejansko vpletemo (spreminjamo, prilagajamo, raziskujemo…). Ta model ceni inovativnost in ustvarjalnost, ki je dandanes tako zelo pomembna. Idealni učenec je tisti, ki sprašuje, dvomi, ki kritično razmišlja in postavlja svoje učitelje pred izzive, s tem pa spreminja tudi sebe. Sprašujem se, kje bi bili vsi mi, če bi šola nekoliko bolj spodbujala rast naših potencialov?
Pridnost v pravljicah
O pridnih punčkah pa nas učijo že pravljice, ki se vedno srečno končajo. Primer takšne pravljice je Rdeča kapica. Zgodba o pridni deklici, ki vse naredi tako, kot je prav, vendar se zaradi tega zaplete z zlobnim volkom. Ker se pravljica srečno razplete, nas uči – ''Bodi pridna in vse bo v redu''. Vseeno pa je nauk zgodbice lahko tudi drugačen. Pretirana poslušnost in pridnost nas ne pripelje daleč. Pridnost vodi do naivnosti, ta pa do nevednosti in do nezmožnosti premagovanja ovir na poti.
Pridnost in ustvarjalnost
Beseda kreativnost (creo) pomeni: ustvarjam, delam. Napake so ključne za razvoj ustvarjalnosti, ki jo danes nujno potrebujemo za reševanje problemov, ki nimajo preprostih rešitev. Potrebno je mišljenje izven okvirjev, potrebna je notranja motivacija ter sposobnosti, znanje in izkušnje. Po drugi strani je lahko preveč znanja tudi ovira za ustvarjalno mišljenje, saj posameznika ukalupi v določeno smer mišljenja.
Ustvarjalne osebe ne moremo opisati kot ''pridne''. Ima specifično osebnostno strukturo in je lahko zelo zahtevna za poučevanje – pogosto se upira avtoriteti in je izjemno argumentativna. Od drugih jo loči samozavest in pripravljenost na tveganje, saj je svoje ideje pripravljena deliti z drugimi. K temu pa v veliki meri pripomore podporno okolje, ki spodbuja izražanje idej.
Raziskave kažejo, da pri generiranju idej sodeluje čelni reženj v možganih, med tem ko pri oblikovanju in ocenjevanju idej sodelujeta senčna režnja. Imamo torej orodje za izražanje kreativnosti, vendar je tu pomembna tudi družba.
V družbi kreativnost upada. Zakaj? Ker se napake in radovednost kaznuje. Najbolj kreativni so predšolski otroci in najstniki, torej v obdobju pred osnovno šolo ali gimnazijo. Ob vstopu v šolo se namreč pojavijo pravila, struktura, ocene in omejevanje svobode, zato kreativnost upade. V šoli je prav tako zelo malo igre, ta pa je povezana z radovednostjo in ta s kreativnostjo. Potemtakem je jasno, zakaj kreativnost v šoli upada.
V razmislek: Umetnika definira okolje in 10000 ur dela. Bi bil Da Vinci umetnik, če ne bi prijel čopiča? Je postal umetnik zaradi vzgoje ali kljub vzgoji?
Članek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV