Pozdravljena! Če ti najprej odgovorim na zadnje vprašanje: kakor kakšna! Meni in večini ljudi, ki jih poznam in so imeli zveze na daljavo, se te niso prav dolgo obnesle. Posebno pri vajinih letih. Veliko je odvisno od “velikosti” ljubezni. Zelo velike ljubezni res lažje zdržijo (kot pravijo tvoje prijateljice) različne pritiske, ki si jih ti očitno deležna več kot velika večina ljudi v zvezah na daljavo, posebno zaradi staršev (gotovo ti nočeta nič slabega, vendar … to ne spreminja posledic, ki slabo vplivajo na šanse za preživetje vajine zveze, čeprav niso odločilne). Vem, da bo kdo pomislil, da pretiravam s pomenom seksa, vendar je preživetje zveze na daljavo, zelo odvisno tudi od libida moškega in ženske, ki sta v tej zvezi. Močnejši ko je, četudi samo pri enem, manj verjetno je, da bo zveza preživela, in večje je verjetnost, da bo eden izmed njiju podlegel škušnjavi (in potem še eni in tako naprej). V enem dnevu je mogoče samo delno nadomestiti to, kar ti manjka preostalih šest dni. Pa ne mislim samo na seks, ampak na vse to, kar si ti tako lepo opisala: “Rada bi svojega fanta tukaj, ob meni, da ve, kaj se dogaja z mano, da sem jaz lahko del njegovega življenja! Da bi šla skupaj ven, da bi skupaj počela stvari. Saj je lepo takrat, ko sva skupaj tisti dan, seksava, ampak jaz rabim več stikov, bližine…”

Če sam povzamem tvoje besede: kakovost tvoje zveze je “slaba” šest dni na teden, saj je omejena na kratke telefonske pogovore in smse in spominja na “prijateljstvo s koristmi”. Iskreno si povedala, da si eno leto prenesla to nizko kakovost zveze. Verjamem ti, da imaš občutek, da ne moreš več in razumem besede “nekako sem se naveličala”. Mislim, da bi vse skupaj lažje prenesla, če bi on pokazal veliko več razumevanja za tvoj problem s to zvezo na daljavo, ki ga sam nekako… nima (napisala si: o tem sva se že pogovarjala in tudi njemu je težko, ampak on se zna zamotiti …). Brutalno iskren bom: ne razumem, kako se lahko pri 23 “zamoti” v tolikšni meri, da ne poskusi biti s teboj, za začetek, vsaj dvakrat na teden, kot težko razumem, da mu je pri 23, zelo direktno bom to povedal, dovolj, da seksa samo en dan v tednu. Dvomim, da ima vseh preostalih šest dni v tednu nastope ali vaje ali druge obveznosti, s katerimi se "zamoti", in da ne bi mogel tako reorganizirati svojega življenja, da bi prišel k tebi več kot enkrat na teden ne oziraje se na število kilometrov (škoda, ker nisi napisala, koliko jih je), če ni on ravno iz Murske Sobote ti pa iz Sečovelj ali obratno (ta bi bila malo huda, saj je med tema krajema več kot 300 kilometrov razdalje). Posebno zato, ker si mu potožila, da sta vse premalo skupaj. Angleži imajo zelo dober pregovor: if there is a will there's a way (tam kjer je volja, tam je pot). Ne bi te rad dodatno obremenjeval in v tebi posejal črva ljubosumja, vendar ti vseeno moram povedati, da imajo nekateri moški radi takšne zanje zelo nezahtevne udobne zveze, v katerih se s “punco” vidijo enkrat na teden. Nekateri več kot eno. Poleg tega je tvoj fant glasbenik, ki hodi po nastopih, po katerih je vsaj tu in tam če ne vedno žur, na teh pa druge punce in skušnjave.

Morda je tvoj fant poosebljenje zvestobe, a vseeno malce preveri ali se res “zamoti” s številnimi obveznostmi, ali s čim drugim in ali se res ne more bolj potruditi in reorganizirati, da bi bila večkrat skupaj. Vem, da ti s tem ti nisem ravno odgovoril na vprašanje kaj lahko narediš, da bi ti bilo lažje … Povej mu skoraj z enakimi besedami kot si meni, da ti, čeprav ga imaš zelo rada, zmanjkuje energije in volje za zvezo v tistih šestih dneh, ko se ne vidita, ne objemata, ne poljubljata in ne seksata. S tem mu boš ne samo jasno povedala, da je vajina zveza na daljavo ogrožena, ampak mu tudi dala priložnost, da nekaj naredi … To, da se vidita več kot enkrat na teden, je pri vama, vsaj zate, očitno nujno, saj bo sicer prišel dan, ko se ti dejansko ”ne bo dalo več”. Lažje bi ti bilo že če bi bile te vajine komunikacije boljše, tudi vizualne (skype, video pogovori!), bolj vsebinske, dolgotrajnejše in bolj pogoste (ne kar naprej, ampak dvakrat, trikrat na dan ne bi smelo biti preveč ne ženski ne moškemu, ki se ljubita). Lažje bi bi tudi bilo, če bi si (poleg vsega, kar imaš na plečih) našla še kakšen intenziven, morda telesno zahteven “hobi”. Ne vem ali hodiš na kakšne vrste telovadbo, ampak ta pomaga. Hitreje ko bodo minili dnevi, ko nista skupaj, lažje ti bo v ljubezni na daljavo. Morda bi ti moral že prej napisati, vendar: za ljubezni na daljavo sta ključni zaupanje in potrpežljivost. Če je prve dovolj je več tudi druge. Konec koncev si, ko se je začela vajina zveza vedela, da bo “do nadaljnega” to zveza na razdaljo … Težje ti gre kot si pričakovala, vendar misli na vse to, kar se pogovarjata o prihodnosti in kaj načrtujeta zanjo. Res bi bilo brezveze, da se razideta zaradi kilometrov ali tvojih staršev. Lažje ti bo tudi, če boš enkrat staršem sicer čisto lepo in mirno, vendar odločno povedala, da imaš tega fanta tako rada, da z njim načrtujeta skupno prihodnost, da imaš 23 let in nisi več otrok, da je tvoje osebno ljubezensko življenje samo tvoje in da jima boš zelo hvaležna, če se ne bosta več vtikala vanj, ampak ti bila v oporo. Srečno in hvala, ker rada prebiraš to rubriko.