Živjo, Rose! Ljubezen premaga vse ovire? Tudi 400-kilometrsko razdaljo in po štirimesečno splošno ljubezensko abstinenco (nobenih dotikov, nobenih objemov, nobenih poljubov, nobene golote v dvoje, nobene predigre v živo, nobenega seksa v živo ...)? Mislim, da je pregovor ljubezen premaga vse ovire sicer lep in romantičen, a obenem eden izmed precej za lase privlečenih pregovorov. Ljubezen premaga kar nekaj ovir, še daleč pa ne vseh. Kot zate bi bilo tudi zame trikrat na teden ... ups, oprosti, hotel sem reči trikrat na leto, absolutno premalo. Ljubezen NE gre skozi želodec, gre pa skozi vse našteto, kar sem nanizal v oklepaju o splošni ljubezenski abstinenci: posebno pa gre skozi posteljo. Če tam ni rednega, čim bolj pogostega, čim bolj vročega in čim bolj zadovoljivega zbliževanja (in oddaljevanja!) potem tudi največje ljubezni in ljubezni takih, ki so – kot vidva – precej 'nori' en na drugega, izgorijo. Ljudje smo seveda zelo različni; nekateri lažje, drugi težje zdržijo pritiske, povezane z ljubeznijo na razdaljo. Pritiske, ki jih prinašajo skušnjave, ljubosumje, seksualna abstinenca in tako naprej. Vem, da so te ljubezni na razdaljo psihično in fizično naporne, posebno, če zaradi ljubosumja potrebujejo redno vsakdanje vzdrževanje takšne ali drugačne vrste (Facebook, SMS sporočila, telefonski pogovori) in če ima nekdo seks nadpovprečno rad. 'Ljubezen' prek Facebooka in SMS-ov, posebej vsakdanja, je neke vrste tolažba, ki pa povečuje različne pritiske (od tod tudi prepirčki). Ni pa to ... to. Ni besed, ni slik in ni ničesar tretjega, s čemer je mogoče nadomestiti objem, poljub in vse ostalo. Tvoji občutki so prepričljiv dokaz te trditve. Vseeno mi ne pride na misel, da bi kar tako odpisal vajino ljubezen. Je kakšna možnost, da bi bila v bližnji prihodnosti skupaj, v tvojem, njegovem ali kakšnem tretjem kraju? To bi moral biti cilj, za katerega bi si morala oba prizadevati, pa četudi se vama zdi ta trenutek neuresničljiv. Če je uresničljiv v bližnji prihodnosti, potem se izplača potrpeti ... in vztrajati pri, kako bi to rekel, klasičnem monogamnem ljubezenskem razmerju. Če po drugi strani nič ne kaže na to, da bosta v bližnji prihodnosti v istem kraju ... bodiva praktična. Ne, ne bom rekel, da bi se morda morala do nadaljnjega vsaj potihem sprijazniti z neklasičnim nemonogamnim ljubezenskim razmerjem in videti, kam vaju to pelje, ker imam občutek, da na to ne bi pristala ne ti ne on. V mislih sem imel nekaj drugega. Sta že pomislila, da bi se potrudila za to, da se na primer enkrat (ali večkrat) na mesec dobila na pol poti (200 kilometrov v današnjih časih res ne zveni nekaj nepremagljivega)? Ni možno? Je možen samo sedanji 'aranžma': enkrat na štiri mesece? Tega enostavno ne morem verjeti. Morala bi se bolj potruditi, da bi se srečala veliko bolj pogosto. Res bi rad vedel, zakaj se ne ... Lahko bi se in morala bi prilagoditi svoji življenji, delo (ali študij) in vse drugo temu cilju. Za ljubezen se je potrebno potruditi (na samo na Facebooku in z SMS sporočili). Razumem, da imaš zaradi vseh pritiskov in preteklih očitno slabih izkušenj pomisleke o tej vajini zvezi s 400-kilometrsko razdaljo ... A to ne bi smel biti edini razlog za to, da bi jo končala. Sprosti se in, kot bi rekli Angleži, »go with the flow«. Plavaj s tokom. Če lahko ... Če se bojiš, da tvoj fant v obdobju tistih štirih mesecev, ko se ne vidita, spi s kakšno drugo ali morda celo z vsako, s katero lahko, se ti ne bo izšlo. Ne pozabi na to, da je nedolžen, dokler ni kriv (in da krivdni dokazi proti tvojim bivšim ne veljajo tudi proti njemu) ... Ne razmišljaj o tem. Če lahko ... Vso srečo ti želim.