Pozdravljena!

Vse, kar si napisala o svojem fantu, potrjuje tvojo oceno, da je pretirano ljubosumen. Mislim, da je še huje od tega. Ljubosumje, ki vsebuje ukazovanje, eksplozije, živčnost, ki jo je težko pomiriti in stalna zasliševanja, je zelo nezdravo. Kot sem nedavno odpisal »Alexu« s hiperljubosumno punco: v zmernih odmerkih ljubosumje varuje razmerje pred postanostjo in celo pred skoki čez plot, v velikih in težkih odmerkih pa je ljubosumje nekaj resnično neznosnega in počasi, a zanesljivo, spodjeda in uničuje razmerja. In pride dan, ko »žrtvi« nezdravega ljubosumja prekipi in partnerja nekam pošlje.

Problem se stopnjuje, če v bistvu pristajaš oziroma dovoliš to ekstremno obliko ljubosumja, ki največkrat postaja vse hujše, kar se vsaj na začetku razmerja rado dogaja. Zato ga je najbolje že na samem začetku, kot rečemo, v kali zatreti. Postaviti ločnico med dovoljenim in nedovoljenim ljubosumjem. Po tem, kar si napisala, tudi sklepam, da ne počneš nič takšnega, kar bi opravičevalo njegove izbruhe ljubosumja. Moti ga že to, da želiš normalno komunicirati z ljudmi. Verjela ali ne, eden izmed najbolj znanih razlogov, zaradi katerega ženske prekinejo razmerje z moškim, je ravno vse večje ljubosumje, povezano z vse večjo kontrolo in posesivnostjo. Moški znajo biti še bolj nezdravo ljubosumni, kot so ženske. Spomnim se prijateljice, ki jo je fant prisilil, da je vsakič, ko sta šla na primer na večerjo v restavracijo, sedela na stolu, s katerega je imela razgled samo na … zid. In odločal je o tem, kaj bo oblekla, ko sta šla ven. Noro. Film ji je počil, ko ji je hotel prepovedati, da bi sama hodila – kam drugam kot v službo. Ponavadi velja: manj, ko je imel zaljubljeni moški partneric v preteklosti, bolj je ljubosumen.

In še eno: bolj ko je sam nagnjen k nezvestobi, bolj je ljubosumen na partnerico. Nekateri nezdravo ljubosumni moški bi radi imeli tako imenovano popolno razmerje in popolno partnerico, ki je, ko gre za druge moške, podobna trem afriškim opicam – ena ima pokrite oči, druga ušesa, tretja usta: njihova partnerica naj ne bi videla, naj ne bi slišala in naj se ne bi pogovarjala z drugimi moškimi. Drugi nezdravo ljubosumni moški živijo v večnem strahu, da jih bo partnerica zapustila: lepša in bolj posebna ko je, večji je strah. Če je najlepša in najbolj posebna, kar so jih imeli, in če misli, da ne bo nikoli več srečal takšne ženske, trepeta zaradi bojazni, da jo bo izgubil oziroma da mu jo bo speljal drug moški. Problem je njihova samopodoba. Njihova samozavest. Različne ženske se različno odzivajo na dušeče vrste ljubosumja. Ene naredijo vse za to, da bi ustregle partnerju, kar, kot sem že napisal, največkrat samo povečuje ljubosumje in omejevanje osebne svobode. Druge odkorakajo iz takih razmerij, ne oziraje se na to, ali vse drugo, med drugim seks, štima. Velikokrat je to edina rešitev, posebno če moški niti ne prizna, kaj šele ne poskuša premagati to nezdravo (patološko) ljubosumje. Veliko je odvisno od tega, kako zelo ljubijo tega moškega. Če so zelo zaljubljene, poskušajo najti rešitev. Glavno je to, da jo poskušajo najti čim prej. Velja tudi zate.

Najprej ga moraš prepričati, da prizna problem, ki ga ima z ljubosumjem, in da z njim žali tvojo ljubezen do njega in tebe kot žensko, nevredno zaupanja, omejuje tvojo osebno svobodo ter spodkopuje in uničuje razmerje. Če bo to priznal, ga boš lažje prepričala, da si z njim samo zato, ker želiš biti z njim, in da te njegovo nezdravo ljubosumje odvrača, ne pa vleče k njemu. Ne bo lahko, a poskusi. Čim prej. Srečno!