Draga Obupana! Pogosto se je lažje odločiti, da boš zapustil partnerja, kot mu to sporočiti. Več let ko sta skupaj, težje je. Posebej če imata otroka. V tvojem primeru je to verjetno lažje, ker se vsega tega, kar omenjaš, gotovo zaveda tudi on: zato tudi njemu ni več lepo. In morda tudi on zbira pogum, da bi začel ta pogovor. Moški s(m)o veliko bolj neodločni in obotavljivi, ko gre za to odločitev ali TA pogovor, kot ste ženske. Ni formule za ta zoprni nerodni pogovor. Kdaj? Verjetno v trenutku, ko je obema povsem jasno, da je v vajinem odnosu vse narobe, kar očitno je (domnevam, da omenjanje "cimrstva" pomeni, da sta opustila seks ali pa je ta samo občasen). Po še enem prepiru, na primer. Povej mu to, kar si napisala meni ... Če je o vsem tem razmišljal tudi sam, potem to ne bo težak pogovor. Če ni – nekateri moški so včasih slepi za vse to, kar omenjaš – moraš računati na to, da ga utegneš s to odločitvijo tako ali drugače prizadeti (misli na žalost, razočaranje, strto srce) ali razjeziti (upam, da ni agresiven, misli tudi na to). V tem pogovoru je treba biti tankočuten in spoštljiv, ne pa nesramen ali žaljiv. Navsezadnje gre za nekoga, ki smo ga nekoč imeli radi in zato bili z njim (ti deset let). To je pogovor, na katerega se moraš pripraviti in razmisliti ne samo o tem, kaj in kako boš rekel, ampak tudi o tem, kako se utegne partner odzvati. Če se bojiš agresivnega odziva, ki bi utegnil sprožiti fizični obračun, je takšen pogovor bolje opraviti v obliki telefonskega pogovora ali napisati dolgo pismo. Drugače pa: vedno na štiri oči, ne pa s pošiljanjem sporočil SMS ali celo prek družbenih omrežij, kot to počne vse več mladih. V tem pogovoru moraš biti iskrena, vendar ne surovo iskrena. Če sta imela težave tudi v postelji, jih izpusti, ker bi ga s tem po nepotrebnem najbolj prizadela in mu sesula moškost. Če si se na novo zaljubila (pa mi tega nisi povedala) in on tega ne ve, prav tako ni nobene potrebe po tem, da bi to izvedel v tem pogovoru. Tudi sicer ni nobene potrebe po tem, da bi ga kritizirala. Raje poudari njegove strani, za "krivca" pa naredi oba. Kako konkretno začeti ta pogovor? Na misel mi pridejo stavki, ki so malce saharinski, vendar primerni, na primer: "Tako lepo mi je bilo s teboj in za to me toliko bolj žalosti, da sva vse to izgubila..." Tudi tvoje besede so dobra otvoritev: "Preveč sva se oddaljila in samo še onesrečujeva drug drugega..."