Pozdravljena! 

Preden sem prebral tvoje pisanje, sem svetoval ženski, ki je verjetno tvojih let (ni jih omenila, a po načinu pisanja in opisovanja mislim, da je tvojih let), ki ima v sedmem letu razmerja prav tako krizo. Že pri njej sem hotel omeniti pregovorno krizo sedmih let, ki naj bi bila zelo pogosta, pa nisem, ker ne verjamem v to, da večina parov prav v tem letu preživlja krizo. Morda pa nimam prav. Morda začne moške ravno v sedmem letu resno preganjati strah pred resnostjo razmerja (poroko in tako naprej). Ne vem, ne verjamem v taka posploševanja. Poleg tega je vajino razmerje resno že dolgo, saj imata družino, ki se bo povečala. 

Po mojih izkušnjah se kriza – vsaj prva, pogosto neopažena – pojavi po dveh letih, ker se moški čustveno poleni. V razmerju se počuti udobno in varno, ljubosumje popusti, partnerici manjkrat reče, da jo ljubi, njegova pozornost popusti, daje ji manj komplimentov. Ti si v slabšem položaju kot bralka, ki sem jo omenil, ker že imata enega otroka in ker drugega pričakujeta. Ona je brez otrok. Ni presenetljivo, da ti je žal, da si noseča, ko pa se vede tako, kot se. Pričakovanje otroka bi moralo biti vsakič najsrečnejši trenutek razmerja, on pa te ne spremlja niti na preglede in ne pomaga skrbeti za hčerko. Vede se približno enako slabo, grdo in nesprejemljivo kot partner te druge bralke. Težko mi je reči, kateri od njiju je slabši primer(ek) moškega. Tvoj si vikende rad zapolni z delom (si jih res z delom?), njen s prijatelji. Oba se na ta način izogibata vama, partnericama. Ona ni omenila seksa oziroma glavobolov kot partnerjevega razloga za izmikanje seksu, o katerem praviš, da se niti ne spomniš, kdaj je bil zadnjič. 

To, da moški ne kaže zanimanja za seks s svojo partnerico, je zame nekaj najhujšega in poniževalnega, pa tudi sumljivega. Misliš, da res dela tako veliko, kot pravi? In da ne dela kaj drugega? Kot partner omenjene bralke je tudi tvoj manipulator. Tvoj je užaljen, ker greš s hčerko na izlet, na katerega vabiš tudi njega, pa ne gre. Povsem razumem, da se ti zdi, da bi bilo bolje biti sama kot pa z moškim, čustvenim in seksualnim lenivcem, domnevnim deloholikom. Upravičeno si predlagala zakonsko svetovanje, on pa ti je poniževalno rekel, da ni nič narobe z njim in da pojdi sama (kot na nosečniške preglede). Svetujem ti – kot temu rečem – šok terapijo zanj, saj očitno misli, da kot noseča mati enega otroka nimaš druge možnosti kot ostati  z njim. Povedati mu moraš, da ni tako, da misliš, da ti bo kljub nosečnosti bolje brez njega kot z njim, in da bo moral, če želi ostati s teboj, početi vse to, česar ne počne: pomagati skrbeti za hčerko, hoditi s teboj na nosečniške preglede, vikende preživljati z družino in seveda seksati. Morda bo delovalo, morda je to luč, ki jo obupano iščeš. Ni ti lahko, vem, in upam, da se lahko preživljaš brez njega, če mu boš morala pokazati vrata. Srečno!