Živijo. Stara sem 17 let in imam fanta, starega 24 let. Skupaj sva že 1 leto in 2 meseca. Vedno sva se razumela, kot se pač par razume. Zadnje 3 mesece se pa neprestano kregava. Npr. pred 3 meseci sva imela 1 leto najine veze. Ta dan me je prizadel, saj je fant rekel, da bova skupaj, ampak nisva bila. Kasneje sem ga klicala (tisti dan), da bi ga vprašala, kdaj se bova videla, vendar odgovora ni bilo. Niti na sporočila ni odpisoval. Dobesedno se mi je skoraj zmešalo od skrbi. Ni in ni se javil. Naslednji dan zjutraj sem izvedela, da je šel raje v Maribor na lampijončke, kot pa da bi preživel dan z mano. Meni je ta dan res veliko pomenil in še zdaj se kregava zaradi tega. Najhujši prepir pa je bil ravno pred 4 dnevi. Fant se zelo rad vozi s crossi. Ta dan sem bila ravno pri njem in sva se sprla, ker sem ga prosila, če bi lahko bil vsaj ta dan z menoj, pa bi se šel vozit naslednji vikend. Potem je pa začel kričati name, kdo sem jaz, da mu bom govorila, kaj lahko počne itd. Kar naenkrat je pa rekel, da je med nama konec, ker tako pač enostavno ne more iti. Ko je rekel, konec je, sem se zaklenila v njegovo kopalnico in se porezala, vem da to ni prav, vendar samo v tem lahko utapljam jezo. Za njega bi naredila vse, res čisto vse, vendar se on tega ne zaveda. Sama vem, da sva se kregala zaradi tega, ker nisem hotela biti sama, hotela sem biti vsaj malo ljubljena, ker mi tega pač enostavno ne zna več pokazati! Zaradi tega sploh nimam več volje, da bi šla s prijatelji ven. Ne prenesem niti očetove ter sestrine družbe. Kaj naj naredim, da bo bolje? Sem preveč navezana nanj, da želim biti ves čas z njim? Je z menoj kaj narobe? Kako naj to popravim? Prosim Brane, pomagaj mi, jaz ne zdržim več v solzah! LP, Bibikaa