Brane, pozdravljen! Prosila bi te za nasvet oziroma pomoč - stara sem 25 let, fant 26. Fant me je prevaral. Skupaj sva 3 leta in imava razmerje na daljavo. Vidiva se recimo vsak mesec in pol, včasih tudi prej, včasih kasneje. Čez poletje pa sva najmanj mesec in pol vseskozi skupaj. On je v Sloveniji, jaz v tujini. Bila sva skupaj cel mesec in pol, in dan preden bi morala oditi, sem na zabavi preko njegovega (bivšega) prijatelja, ki je bil zelo pijan, izvedela, da me je prevaral z njegovo sestrično. Ta prijatelj je bil nanj zelo jezen, saj je kar zaščitniški do svoje sestrične, ki se je na nek način 'zatrapala' v mojega fanta. Ko sem ga postavila pred dejstvo, mi je naprej rekel, da sta se samo poljubila, potem, ko pa je ta prijatelj pred njim in mano priznal, da sta imela tudi spolni odnos, ni mogel več zanikati. Kasneje mi je vse priznal in obljubil, da se je spolni odnos zgodil samo enkrat, enkrat pred tem pa sta se še poljubljala. To vse je bilo leto in pol nazaj. Obakrat naj bi bil pod vplivom alkohola. Seveda se mi je opravičeval in me prosil, naj mu dam še eno možnost, da bo naredil vse, da me dobi nazaj. Sama ga zelo ljubim in čutim, da sem mu prevaro pripravljena oprostiti, saj je res dober do mene, priden in delaven, naredi, kar ga prosim, in nič mu ni težko. Vem, da je tudi dober človek. Včasih ima težave z izkazovanjem čustev in pozornostjo, ampak pridejo trenutki, ko je res pozoren. Ko sva skupaj, se imava res fino, nič se skoraj ne kregava, zdi se mi, da sva res hkrati tudi najboljša prijatelja. Vseeno pa je izdal moje zaupanje in najbolj me skrbi, da se bo to ponovilo, predvsem zato, ker sem daleč. Sedaj me 3 tedne ne bo domov in rekla sem mu, da bi si vzela 3 tedne pavze, da razmislim. Sedaj sem že v tujini in že ga pogrešam. Ponavadi sva se veliko slišala po skypu in že prvi dan mi to nenormalno manjka. Amapak rada bi zdržala, da tudi njega malo stisne in se zamisli, vendar je njemu veliko lažje, saj je doma, kjer ima družino in prijatelje ter se lažje zamoti. Nisem tip ženske, ki bi dajal ultimate in tudi, da bi vsakič težila in klicala, ko gre ven, zato tudi to ne želim postati, če se odločim, da mu oprostim. V tem primeru pa se najbolj bojim, da bom to postala, ker mu ne bom mogla več zaupati. Vseeno pa ga imam preveč rada in preveč se ''štekava'', da bi ga izpustila iz rok, saj sem tudi čutila, da bi si z njim lahko ustvarila prihodnost. Kaj svetuješ? Hvala že vnaprej in lep pozdrav!