Pozdravljen!

Najprej: ne ženi si k srcu morebitnih žaljivih in neumestnih komentarjev, s kakršnimi peščica kvazišaljivcev in revolverašev z nizkimi streli vedno pove največ o sebi in svojih frustracijah … Ne bi rekel, da je tvoj problem skoraj nerešljiv. Prepričan sem, da nisi edini 35-letnik, ki še ni imel ne resne ne neresne zveze. So tudi starejši moški, ki niso imeli nobene zveze, čeprav nimajo ne motnje, ki si jo omenil ti, niti drugih motenj. Se zgodi. Niso vsi moški samozavestni in odločni osvajalski Don Juani. Tisti, ki so, niso priljubljeni pri večini žensk. Prav tako sem prepričan, da nisi naredil ne velike ne majhne napake, ker si bil večkrat s prostitutko. Tudi prostitutke so ženske. To morda ni idealen začetek (čeprav so nekoč marsikakšen oče deviške sinove peljal na prvi seks v javno hišo), vendar si se vsaj v enem, seksualnem oziru zbližal z ženskami. Tudi s posluževanjem z dobro pornografijo (najboljša je tista, ki jo ženske ustvarjajo za ženske) ni nič narobe, v kolikor ne (p)ostane stalno nadomestilo za pravo stvar, ki si jo ti želiš kot si jo želi velika večina moških: seks v okviru ljubezenskega razmerja oziroma zveze.Milijoni moških obiskuje prostitutke, še več milijonov obiskuje porno portale na internetu. Ne obremenjuj se s tem: na oboje glej kot na začasno rešitev.

Priznam, da sem do zdaj bolj malo vedel o osebnostni motnji izogibanja – obliki socialne fobije, ki se začne že v otroštvu v obliki velike sramežljivosti in plahosti in velikimi težavami pri navezovanju stikov in prijateljstev, v odraslosti pa se kaže v zelo nizki samopodobi in samozavesti, občutku manjvrednosti, zapiranju vase, v zelo težavnem komunikciranju z drugimi ljudmi in različnimi odnosi, v katere prihajamo v vsakdanjem življenju. Zaradi tvojega vprašanja sem kar precej prebral, se podučil in razumljivo je, da te ta motnja ovira pri “osvajanju” žensk. Prebranega ne bom povzemal, ker ti veš veliko več o tej motnji, to, kar bi ti svetoval, pa je, da vztrajaj pri psihoterapiji: vedno se začne z majhnim napredkom.

Po vsem tem, kar si napisal, bi ti povsem “amatersko”, na podlagi razmisleka, predlagal pet zadev. Prvi predlog je odvisen od tvojih zanimanj, interesov in hobijev, od tega v čem si dober ali moder ali poznavalec (morda kaj povezano s tem, kar si študiral). Posveti se eni ali dvema izmed teh reči, ampak res predano in disciplinirano (danes je, na primer mogoče takorekoč zastonj in brez ne vem koliko računalniškega znanja narediti spletno stran, na kateri se posvetiš izbranemu). Ob tem boš vsaj delno pozabil na svoj problem, obenem pa gradil svojo samozavest, in – kdo ve! – morda bo to postalo celo vir zaslužka, ali pot do službe, ki praviš, da je ne moreš dobiti. Obenem poskusi še bolj aktivno najti službo.

Ne vem, kakšen odnos imaš do športa in telovadbe. Šport, od “mojega” tenisa do mojega “kvihtanja” in vrste drugih, je sproščujoč vir samozavesti, ker izboljšuješ svoje rezultate in svoje telo. Šport nudi tudi priložnost za druženje in navezovanje stikov in prijateljstev: včlaniš se v ta ali oni manjši klub, tam srečuješ večinoma vedno isto manjšo skupino ljudi (obeh spolov!), zaradi česar bi se moral postopoma iznebiti strahu, ki ga čutiš v večji skupini.

Predlagal bi ti tudi – spet odvisno od tvojih “hobijev” – članstvo v kakšnem manjšem društvu, ali udeležbo na kakšnem tečaju nečesa, kar te veseli. Tudi pri tem vidim pot do večje samozavesti in druženja v manjših skupinah. In še poseben nasvet glede “osvajanja” žensk. Kje se danes spoznava že menda večina žensk in moških? Ne internetu. Na zmenkarskih portalih. Moj danski prijatelj, visok, bogat in menda čeden (tako pravijo ženske!) ločenec, ima od razveze tam okrog sedem ljubezensko-seksualnih zvez – vse so se začele na zmenkarskih portalih. Veliko prijateljstev in tudi zvez se splete tudi na družbenih omrežjih. Si na primer na Facebooku? En pomemben nasvet pri tem: nikar ne začetku ne razlagaj ničesar o svoji motnji, ki jo boš premagal z veliko volje in vztrajnostjo, ali o tem, da še nisi imel nobene zveze, ali da ne moreš dobiti službe. Vse ob svojem času… Na začetku se omeji na to, da si pri 35-tih še vedno samski, ker si bolj zadržane narave in nezaupljiv in da iščeš sorodno dušo, poudari svoja zanimanja in interese, vse to, kar te veseli in česa si želiš v življenju, predvsem to, da si želiš resne zveze in vse, kar ta prinaša. Ko se bo začelo dopisovanje, ne prehitevaj dogodkov, ne hiti s komplimenti (ko bodo na vrsti, ne daj neumestnih in lažnih) ali ljubezenskimi izjavami, prilagajaj se odzivom, pokaži veliko zanimanje za vse in navdušenje nad vsem, s čimer se “ona” ukvarja), ne hiti s prvim zmenkom (prej zgradi veliko mero “njenega” zaupanja), ko pa bo prišlo na vrsto dogovarjanje o prvem zmenku (raje po treh ali več tednih kot po nekaj dneh tudi, če ga bo predlagala ona) je nikoli ne povabi k sebi (ker bi to bilo skoraj enako povabilo na seks), ampak nekam v javnosti, kjer se ti čim bolj spročeno počutiš …

Medsebojno zaupanje, ki ga bosta zgradila med dopisovanjem, ti bo povečalo samozavest in izboljšalo samopodobo, te “oborožilo” za prvi zmenek. Tudi na tem nebenega prehitevanja dogodkov (na primer z razlaganjem svojih težav ali psihoterapije – kot sem rekel, vse ob svojem času, omenjeno pa bo moralo priti na vrsto, če in ko bo kazalo na resno razmerje) in hitenja pa malo govori in veliko poslušaj (ženske obožujejo dobre poslušalce) in se ji enako veliko prilagajaj. Upam, da ti bo kaj od tega, kar sem ti napisal, v pomoč. Glavo pokonci, bodi pozitiven, premagal boš te težave in zmagal! Srečno in oglasi se še kaj.