Zadovoljna.si
Ženska

Brane, pomagaj!

Nina iskreno: 'Stara sem 50 let in zmatrana od ločitve'

Brane Kastelic
30. 04. 2018 13.45
4

Brane živijo! Moje vprašanje ni tako zanimivo kot ostala v tej rubriki pa bom vseeno hvaležna za tvoj nasvet in seveda komentarje bralcev. Po hudi ločitvi od bivšega moža sem po kakem letu spoznala moškega, s katerim bi si lahko bila kaj več, pa me obhajajo vedno večji dvomi. Imava vsak svojo hčerko, moja je že skoraj odrasla, njegova ima 9 let. Brez dvoma so otroci naše največje bogatstvo in vedno brez izjeme na prvem mestu pred vsem drugim. Partner ima svojo hči nadvse rad, ona pa njega še bolj. Nikakor in nikoli ne bom posegla v ta odnos, vedno naj ostane tako. Vseeno bi rada, da mi nekdo nevpleten pove svoje videnje moje situacije. Partnerjeva hči je izredno spontan otrok in vedno reagira brez vseh zavor. Pokaže vse zelo odkrito in neposredno, nikoli se ne ozira na nič razen sebe. Ko sva se spoznala, je večkrat povabila očka, da naj prespi pri njej in bivši. Nekoč sva bila dogovorjena za skupen vikend, pa ga je v petek popoldan obiskala hčerka in prosila, če je lahko ona tam čez vikend, potem je bila tam 14 dni skupaj. Nič takega, če ne bi partner v tem času prekinil vso komunikacijo z menoj tudi telefonsko, češ, da želita imeti čas samo zase. Ko je hči odšla, me je poklical, kot da ni bilo nič. Ko sem prenavljala kopalnico sem za en teden odpotovala k bolni mami po kapi, in partner je v tem času živel v mojem stanovanju zaradi obrtnikov. Kljub temu, da mesec nazaj meni ni dovolil niti telefonskega klica, je zdaj vzel k sebi v moje stanovanje hčerko, ki je ta čas spala pri njem v moji postelji. Res ne maram, da kdorkoli drug spi v moji postelji, ker smatram to za svoj osebni prostor. Moja hči je vzgojena drugače, je zadržana pred drugimi ljudmi in ve, kje je njen prostor in kje ni. Partnerjeva hči je drugačna, vse kar vidi misli, da je lahko njeno. Niti na kraj pameti mi ne pade, da bi posegla v to in kaj rekla, vseeno pa me zanima, če je to v redu ali je boljše, da zvezo prekinem. Stara sem 50 let in zmatrana od ločitve. Nočem, da 9-letni otrok kroji moje življenje. Kaj meniš, da je najboljša poteza? Hvala in lp, Nina

Pozdravljena Nina!

Verjamem ti, da te je huda ločitev utrudila in da si pri petdesetih letih ne želiš, da bi ti življenje krojil devetletni otrok. Posebno otrok, ki ni tvoj. Otroci so zelo različni. Pri devetih in vseh drugih letih. Mislim, da nama je obema, tebi in meni (po tvojem opisu ne samo male razvajenke, ki jo oče toliko bolj razvaja, ker sta z njeno materjo ločena, ampak tudi vedenja tvojega razmeroma novega partnerja) jasno, da bitke s hčerko, če bi se spustila v njo, ne bi dobila.

Ne samo zato, ker se bo tvoj partner vedno postavil na njeno stran (že zato, ker je otrok), ampak tudi zato, ker mu, če sodim po njegovem vedenju (brutalno iskren bom), ti vse premalo pomeniš. Če bi bilo drugače, ne bi tistih štirinajst dni, ko je bila hčerka pri njem, prekinil prav vso komunikacijo s teboj. Če bi imel s teboj kakšne resnejše namene, bi ravnal ravno nasprotno in poskušal hčerko počasi in postopoma navajati nate, in na to, da ima novo partnerico in obema, hčerki in tebi, dal priložnost za zbližanje. Lažje bi mu bilo, če bi njegova bivša imela stalnega partnerja, kar ga očitno nima, če na hčerkino željo prespi pri njej in bivši, kar lahko (odvisno od tega, kako, kdaj in zakaj sta se razšla) vodi marsikaj. Tudi v posteljno obujanje spominov.

Kaj bi lahko bila najboljša poteza? Ne vem, vem pa, da boljše kot je zdaj ne bo še dolgo, saj je večina hčerk še bolj ljubosumnih na (ločene) očete, ko so starejše, posebno v itak bolj ali manj problematičnih najstniških letih. Možne so, po mojem, tri različne poteze, izbor pa je odvisen od tega, koliko ti pomeni ta moški oziroma kaj si želiš in pričakuješ od njega. Ena je seveda, da zvezo prekineš, druga, da jo ohraniš, odmisliš njegovo hčerko, se prilagodiš temu, da ga imaš samo takrat, ko ga nima ona, in z njim pač uživaš to, kar uživaš (ne vem kaj vse to je, domnevam pa, da gre najmanj za seks in druženje), in zanj ne narediš prav nič več kot on zate, in počakaš na njegovo reakcijo, tretja poteza, ki pride v poštev v kolikor imaš (imata) kakšne resnejše cilje kot je skupno življenje, da se o vsem skupaj temeljito pogovorita, in da mu pojasniš, da tako kot je zdaj ne more biti (da te ne more “izklopiti”, kadar je hčerka pri njem, in “vklopiti”, kadar ni), a kot sem ti že rekel, to je bitka, ki je verjetno ne boš dobila, ker se mi zdi, da je on premalo zainterisiran za to, da bi vajina zveza vodila v kaj resnejšega. A če ne boš poskusila, nikoli ne boš vedela, ali imam prav ali narobe. O tem, katera od treh potez je “najboljša” pa presodi sama. Srečno!

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15

KOMENTARJI (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
ISSN 2630-1679 © 2021, Zadovoljna.si, Vse pravice pridržane Verzija: 646