Prvič me pogled na dobrote iz francoske pekarne ne gane. Za hipec resda pomislim, kako bi me pogledali strokovnjaki izklesanih teles, če bi se pred njimi pojavila z dvema rogljičkoma v rokah, a zlobno misel hitro prežene pogled na ženske, ki jih srečam na recepciji fitnes kluba. Pričakovala sem četico debelušk, ob katerih bodo moji odvečni kilogrami povsem izgubili pomen, srečam pa elegantno popolne damice privlačnih oblin. Ob meni so videti kot manekenke.

Grešnice v spovednici

Ekipa strokovnjakov, ki bodo poskrbeli za našo preobrazbo, že čaka na svoje žrtve. Postavni fantje izklesanih teles in vitka gazela nas pričakajo s prijaznim nasmeškom, polnim razumevanja za naše težave. Preden vstopim v sobo, kjer jim bomo razkrile svoje nemarne življenjske razvade, na hitro ošinem mučilne naprave, na katerih se potijo telesa, za kakršna bi ubijala. Sprašujem se, ali bom dobila bitko z njimi. Še dobro, da nas povabijo v spovednico, kajti če bi še nekaj trenutkov zrla v tisto smer, bi verjela, da bo v tej bitki zmagal moj življenjski sopotnik, ki je prepričan, da bom obupala, preden bom zares začela. Pokvarjenec! Zadnje čase se premalo opazuje v ogledalu, pa ne opazi, da je njegovo orodje čedalje bolj skrito pod streho.

Male laži velikih deklet

Pozabim nanj in se osredotočim na svoje spovednike. Sprašujejo nas, kakšne so naše prehranjevalne navade, koliko časa posvečamo gibanju, kako uspešne so bile naše dosedanje shujševalne akcije, zakaj nam je doslej še vedno uspelo ponovno pridobiti izgubljene kilograme. Poslušam povabljene izbranke in prvič postanem resno zaskrbljena. Pravijo, da pri hrani precej pazijo, a jim ne uspeva najbolje. Da si včasih privoščijo malce preveč sladkarij, kakšen košček potice, z drugo hrano ne pretiravajo. Menijo, da je težava predvsem v tem, ker največ pojedo zvečer, kar pa ni najbolje.

Bog nebeški, pobralo me bo od sramu! Naj povem, da sem sama sposobna po obilni večerji pospraviti veliko čokolado z lešniki in jo poplakniti z litrom kokakole?! Naj povem, da sem zadnjič proti večeru prišla tako sestradana iz službe, da sem obrala najmanj deset ocvrtih beders tatarsko omako, obenem pa sem vase zlila vsaj tri kozarce tiste poceni mehurčkaste tekočine, zmešane s črnim vinom; da nekaj dobrega naredim za svojo kri, pa da pozabim, koliko pišk se je žrtvovalo zame.

Ocvrta 'bedrca' in čokolada

Med odločanjem o povsem iskreni ali malce prikrojeni iskreni izpovedi prisluhnem dekletu, ki pravi, da si včasih privošči kakšno čokoladko preveč. Nehote pomislim, da si gotovo privošči najmanj tako velike čokoladke kot jaz. Tlak se mi dvigne in izstreli na dan golo, kruto resnico! "Jaz brez težav zmažem kilo čokolade … Za sladico po obilnem obroku, seveda.“ Tako dekle kot strokovna ekipa se osuplo zazrejo vame, nato jih popade smeh. "Ha ha, tale Tamara jo pa ustreli!“ Ocvrta bedra za zdaj raje zamolčim, da me ne bi obsodili norčevanja iz resnih reči. No, saj mi tudi v trenutku, ko sem stopila prednje in sem na glas razmišljala, ali naj slečem plašč ali raje ne, da se ne bi preveč zgražali nad mojo bogatijo, verjetno niso verjeli. Čeprav so vsega hudega vajeni, najhujšega očitno še niso spoznali. Kljub vsemu jih ne smem razočarati. Naše izbranke vse po vrsti zatrjujejo, da bodo upoštevale vsa navodila in da ne bodo obupale do konca akcije in naprej. Tudi sama jim pritegnem.

Čedalje manj dvomim o sebi, in ko se skupaj postavimo pred fotoobjektiv, že verjamem, da mi bo uspelo. Uf, naporen dan s strogo ekipo strokovnjakov me je popolnoma izžel. Ob prihodu domov si privoščim pol kilograma špagetov z ragujem. Med ribanjem parmezana se bodrim, da bo po novem letu vse drugače. Ali slabše ali boljše, pa je odvisno od mene.