Pod dežnikom orientalskega plesa se stiskajo kulturna izročila severnoafriških držav, Turčije, Bližnjega Vzhoda, Arabskega polotoka in Irana. Zaradi geografske razpršenosti ta ples pozna več različic oziroma več različnih plesnih stilov. A rdeča nit ostaja enaka: gibi, ki jih gledate izhajajo iz zelo starih vsakodnevnih ženskih obredov, rojevanja, religioznih obredov, zabave in čaščenja.

Orientalski ples tudi v današnjem času ponuja več tisoč let stare gibe, ki so se ohranili kljub modernizaciji in prepletom različnih civilizacij. Nekateri za odrsko podobo orientalskega plesa krivijo Rome, ki so s svojim romanjem po svetu poleg vere in drugih običajev širili tudi kulturo orientalskega plesa.

Po nekaterih navedbah naj bi šla zasluga za umetniško noto temu plesa turškim plesalkam. Slednje so ponudile osnove, ki so se obdržale vse do 19. stoletja. Ena najbolj bistvenih razlik je bila, da so takrat ženske plesale samo za ženske, moški pa samo za moške. Danes je v Turčiji najbolj razvit t. i. trebušni ples, ki ima svoje korenine v kabarejskih predstavah.

Velika zakladnica orientalskih gibov je tudi Egipt – plesali so na javnih mestih in na različnih prireditvah z namenom zabavati večje množice. Egipčanske plesalke so bile zelo priljubljene – med drugim tudi zato, ker so poleg svoje lepote ponudile tudi čarobno mešanico tradicionalnih plesov, improvizacije, zraven pa so uporabljale tudi različne pripomočke.

Kaj pa Zahod? V ta svet zemeljske poloble je orientalski ples 'priplul' konec 19. stoletja, ko so bile orientalske plesalke kot zanimivost predstavljene na londonskih, pariških in ameriških sejmih. Prva najbolj znana plesalka je bila Little Egypt, ki je s svojim gibanjem leta 1893 v Chicagu povzročila pravo evforijo.

Kaj ima orientalski ples takšnega, da je zasvojil tudi Slovenke? Razkrivamo v videočlanku.

PRIHODNJIČ: Kakšna oblačila, modne dodatke in pričeske morajo imeti orientalske plesalke?