Ajda spada v skupino živil, ki se običajno imenujejo psevdožita. Psevdozrna so po strukturi in načinu uživanja zelo podobna žitom, a za razliko od pravih žit ne vsebujejo glutena. Najbolj znani psevdožiti sta kvinoja in amarant, zelo priljubljena pa je tudi ajda.
Kljub imenu ajda ni v sorodu s pšenico in je brez glutena, na priljubljenosti pa je pridobila predvsem zaradi visoke vsebnosti mineralov in antioksidantov. Najpogosteje se gojita dve vrsti ajde, navadna ajda in tatarska ajda, pridelujejo pa jo predvsem na severni polobli, predvsem v Rusiji, Kazahstanu, na Kitajskem ter v srednji in vzhodni Evropi.
Hranilna vrednost ajde
Ogljikovi hidrati so glavna prehranska sestavina ajde, prisotne pa so tudi beljakovine in različni minerali ter antioksidanti. Hranilna vrednost ajde je bistveno višja od mnogih drugih žit. Je bogatejša z minerali kot številna navadna žita, med drugim tudi kot riž, pšenica in koruza. Vendar pa ajda ni posebej bogata z vitamini. Od obeh glavnih sort tatarska ajda na splošno vsebuje več hranilnih snovi kot navadna ajda, kot so mangan, baker, magnezij, železo in fosfor.
V primerjavi z drugimi žiti se minerali v kuhani ajdi še posebej dobro absorbirajo. To je zato, ker ima ajda relativno malo fitinske kisline, običajnega zaviralca absorpcije mineralov, ki ga najdemo v žitih in semenih. Ajda vsebuje več antioksidantov, kot so rutin, viteksin, kvercetin in D-kiro-inozitol.
100 gramov ajde vsebuje:
362 kalorij
1,7 g maščobe
0,3 g nasičenih maščobnih kislin
76 g ogljikovih hidratov
0,1 g sladkorja
9,3 g beljakovin
0,01 g soli
Minerali v ajdi
Mangan
Mangan, ki ga najdemo v velikih količinah v polnozrnatih žitih, je bistvenega pomena za zdrav metabolizem, rast, razvoj in antioksidativno obrambo vašega telesa.
Baker
Baker, ki ga v zahodni prehrani pogosto primanjkuje, je bistven element, ki lahko koristi zdravju srca, če ga zaužijemo v majhnih količinah.
Magnezij
Če je v vaši prehrani prisoten v zadostnih količinah, lahko ta esencialni mineral zmanjša tveganje za različna kronična stanja, kot sta sladkorna bolezen tipa 2 in bolezni srca.
Železo
Pomanjkanje tega pomembnega minerala vodi do anemije, stanja, za katerega je značilna zmanjšana zmogljivost krvi za prenašanje kisika.
Fosfor
Ta mineral igra bistveno vlogo pri rasti in vzdrževanju telesnih tkiv.
Ajda in vlaknine
Ajda vsebuje spodobno količino vlaknin, ki so dobre za zdravje debelega črevesa. Vlaknine so koncentrirane v lupini zrna, lupina ajde pa se nahaja v temni ajdovi moki, kar ji daje tudi njen edinstven okus.
Poleg tega lupina vsebuje odporen škrob, ki je odporen na prebavo in je zato kategoriziran kot vlaknina. Odporen škrob fermentirajo črevesne bakterije v debelem črevesu, te koristne bakterije pa proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline (SCFA), kot je butirat.
Butirat in drugi SCFA služijo kot prehrana za celice, ki obdajajo debelo črevo, izboljšujejo zdravje črevesja in zmanjšujejo tveganje za raka debelega črevesa.
Beljakovine
Ajda vsebuje tudi manjšo količino beljakovin, ki so zaradi dobro uravnoteženega aminokislinskega profila v ajdi zelo kakovostne. Še posebej je bogata z aminokislinama lizin in arginin, a je prebavljivost teh beljakovin razmeroma nizka zaradi antihranil, kot so zaviralci proteaz in tanini. Tako kot druga psevdožita je tudi ajda brez glutena in je zato primerna za ljudi z intoleranco na gluten.
Koristi uživanja ajde
Tako kot druga žita ima tudi uživanje ajde številne koristi za zdravje in počutje. Med drugim naj bi ajda pomagala izboljšati nadzor krvnega sladkorja, ker je dober vir vlaknin in ima nizek glikemični indeks, pa je varna za uživanje tudi za tiste, ki imajo sladkorno bolezen tipa 2.
Še ena korist uživanja ajde naj bi bilo boljše zdravje srca. Vsebuje namreč veliko spojin, ki so zdrave za srce, kot so rutin, magnezij, baker, vlaknine in nekatere beljakovine. Rutin lahko zmanjša tveganje za srčne bolezni, tako da pomaga preprečiti nastanek krvnih strdkov ter zmanjšati vnetje in krvni tlak. Ugotovljeno je bilo tudi, da naj bi ajda izboljšala profil lipidov v krvi.
Uživanje ajde je povezano z nižjim krvnim tlakom in izboljšanim profilom lipidov v krvi, vključno z nižjimi ravnmi LDL (slabega) holesterola in višjimi ravnmi HDL (dobrega) holesterola. Ta učinek naj bi povzročila vrsta proteina, ki veže holesterol v vašem prebavnem sistemu, ki preprečuje njegovo absorpcijo v krvni obtok.
Vir: misszdrava.hr, healthline.com, verywellhealth.com
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV