Pri t. i. "low-fat" dieti z zgolj 10 odstotki maščob gre za prehranski režim, pri katerem je dnevni vnos maščob omejen na samo 10 odstotkov celotnega dnevnega kaloričnega vnosa. Priporočeno je uživanje nepredelanih živil, sadja, zelenjave, stročnic, pustih beljakovin in polnozrnatih žitaric, odsvetovane pa so nasičene in transmaščobe, ki so v predelani in hitri hrani ter v mastnih mesnih izdelkih. 

V izredno omejenih količinah so dovoljene zdrave maščobe, kot so denimo omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v ribah in oreščkih. Ob zaužitju na primer 2000 kalorij na dan bi iz maščob pridobili le 200 kalorij, kar je približno 22 gramov maščob na dan, a prehranske smernice priporočajo več za zadostitev vseh potreb.

Klinični dietetik in športni nutricionist Luka Roter, mag. dietet., CISSN, v prvi vrsti poudarja, da tovrstna dieta nikakor ni primerna za vsakogar, in pove, da je ključen individualni pristop. Diete z zelo nizkim deležem katerega koli hranila, lahko maščob, ogljikovih hidratov ali beljakovin, po njegovih pojasnilih nikoli ne bi smele temeljiti zgolj na odstotkih, saj je pomembnejši dejanski vnos v gramih. Navedeno je bistveno, ker je lahko učinek zelo različen glede na dnevni energijski vnos posameznika. 

Na primer, pri dieti z dnevnim vnosom 1500 kalorij pomeni 10 odstotkov le 16 gramov maščob na dan, kar je neustrezno in škodljivo za zdravje, medtem ko ob dnevnem vnosu 3500 kalorij pomeni 10 odstotkov 40 gramov maščob na dan, s čimer se lahko zadosti potrebam telesa.

Redki primeri, kjer bi bila lahko dieta kratkoročna rešitev

Luka Roter še posebej odsvetuje dieto zgolj z 10 odstotki maščob vsem, ki imajo dnevni energijski vnos nižji od 3500 kalorij. Še posebej pa je neprimerna za ženske, ki si želijo shujšati, saj imajo na splošno nižje energijske potrebe kot moški in bi taka dieta lahko vodila v zdravstvene težave zaradi prenizkega vnosa maščob, je opozoril. 

Sicer obstajajo tudi redki primeri, kjer bi takšna dieta bila primerna, na primer pri zelo visokem energijskem vnosu skupaj z velikimi potrebami po ogljikovih hidratih in beljakovinah, kot se lahko zgodi pri določenih športih ali ob specifičnih akutnih bolezenskih stanjih. Pa še tukaj bi lahko dieta z 10 odstotki maščob služila zgolj kot kratkoročna rešitev, je pojasnil.

Dieta z zgolj 10 odstotki maščob namreč ni dolgoročno vzdržna za povprečnega človeka. Zahteva zelo natančno načrtovanje obrokov, je razmeroma ekstremna in zelo omejujoča, saj tako majhno količino maščob hitro zaužijemo z običajnimi živili, kot so mleko, jajca ali olje. Standardne prehranske smernice običajno priporočajo od 20 do 30 odstotkov kalorij iz maščob, kar pri dnevnem vnosu 2000 kalorij pomeni 45 do 67 gramov maščob na dan. 

"Tako prehrano, ko je v enem obroku lahko okoli 20 gramov maščob, kar v treh obrokih skupaj nanese 50, 60 gramov, je že precej lažje sestaviti. A še vedno ne enostavno, saj moramo uživati pusta živila (brez mesnih izdelkov, pusto meso, posneto mleko ...) in jih pripravljati na zdrav način (na primer kuhati namesto cvreti), saj bi drugače že prekoračili 30-odstotni delež maščob v prehrani," je opisal.

Tako omejevalna dieta prinaša tveganja

Dieta z 10 odstotki maščob, kar je pri vnosu 2000 kalorij 22 gramov na dan, je precej bolj restriktivna in bi zahtevala izogibanje mnogim živilom. Lahko oteži doseganje uravnotežene in raznolike prehrane, saj bi morali izločiti velik del živil, zlasti živalskega izvora in rastlinskih izdelkov z visoko vsebnostjo maščob, kot so oreščki in olja, kar bi lahko vodilo do pomanjkanja nekaterih ključnih hranil. 

Če dieta temelji na normalnem ali nizkem kaloričnem vnosu, torej okoli 2000 kalorij na dan za vzdrževanje telesne teže ali manj za hujšanje, bi bilo še posebej težko sestaviti hranljiv jedilnik, ki bi zadovoljil vse prehranske potrebe. Dieta bi bila torej za večino zelo zahtevna ter bi verjetno zahtevala strokovno znanje in natančno načrtovanje.

Klinični dietetik praktično ne vidi koristi diete z nizko vsebnostjo maščob, razen – kot že zgoraj omenjeno – v posebnih okoliščinah, kot so športniki z zelo visokimi energijskimi potrebami ali v primeru specifičnih akutnih bolezni. Poudarja, da pri hujšanju ni ključen delež maščob v prehrani, ampak skupni energijski vnos, ki mora biti manjši od energijskih potreb. 

Ekstremna dieta z 10 odstotki maščob torej ni potrebna za izgubo telesne teže, obenem pa prinaša tudi velika tveganja. Lahko se zmanjša izločanje žolča in se poveča nevarnost za nastanek žolčnih kamnov, lahko pride do pomanjkanja za telo ključnih esencialnih maščobnih kislin, lahko je nezadostna absorpcija vitaminov A, D, E in K, nizka vsebnost maščob pa lahko vodi do nižjih ravni spolnih hormonov, zlasti estrogena pri ženskah, je nanizal.

Kaj pa so ključne zmote?

Učinkovitost diete pri prekomerni teži je odvisna od skupne energijske vrednosti, ne le odstotka maščob, in po besedah Luke Rotarja bomo shujšali "v vsakem primeru, če bo naš energijski vnos nižji od energijskih potreb, ne glede na delež maščob v prehrani. Torej z vidika hujšanja takšna ekstremna dieta z 10 odstotki maščob ni potrebna, z vidika zdravja pa sploh ni primerna, ampak je celo ogrožajoča." 

Namreč, obstajajo tudi možna zdravstvena tveganja, ki izhajajo iz visokega deleža ogljikovih hidratov pri sledenju takega načina prehranjevanja, kar bi lahko negativno vplivalo na osebe s srčno-žilnimi boleznimi ali sladkorno boleznijo, je opozoril.

Pogosta zmota je tudi prepričanje, da bo zaužitje manjše količine maščob avtomatično zmanjšalo količino telesne maščobe. V resnici je za zmanjšanje telesne maščobe ključen energijski oziroma kalorični primanjkljaj, ne pa nizek vnos maščob, je razložil. Še ena zmota pa je mišljenje, da omejevanje vnosa nasičenih maščob na manj kot 10 odstotkov dnevnih potreb samodejno koristi zdravju. 

Čeprav je omejevanje nasičenih maščob del zdrave prehrane, prenizek vnos maščob na splošno lahko povzroči pomanjkanje drugih ključnih maščob, kot so nenasičene maščobne kisline (omega-3 in omega-6), ki so bistvene za zdravje, je poudaril.

Če povzamemo, gre pri dieti z 10 odstotki maščobe za precej ekstremno dieto, ki lahko predstavlja več zdravstvenih tveganj kot koristi, zlasti pri dolgoročnem sledenju. Za optimalno prehrano in zdravje je pomembno celostno razumevanje prehranskih potreb, ne samo osredotočenje na eno makrohranilo, kot so denimo tukaj maščobe. Tudi zato se je pred spremembo prehrane smiselno obrniti na strokovnjaka, ki zna individualno oceniti prehranske potrebe, vključno z minimalnimi in maksimalnimi vnosi makrohranil. 

Dietetik lahko ponudi personalizirano prehransko obravnavo, vključno z diagnostičnimi meritvami za določanje energijskih in hranilnih potreb. Lahko izdela jedilnik, ki je prilagojen individualnim potrebam in željam, hkrati pa zagotavlja zdravo prehranjevanje in doseganje ciljev, kot je hujšanje.