Lahko kar na začetku razčistimo - nič ne bi bilo narobe, če bi nas večina vsaj malo zmanjšala vnos soli. Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz) iz leta 2016 je namreč odrasli Slovenci zaužijemo preveč - v povprečju za dobrih 130 odstotkov presegamo priporočeno dnevno količino soli.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) na podlagi številnih raziskav priporočata za odraslo prebivalstvo vnos največ petih gramov soli na dan, kar je približno ena čajna žlička. Priporočen vnos je odvisen tudi od telesne teže in višine, prehrane in nekaterih drugih dejavnikov ter po navedbah trenerja, svetovalca na področju prehrane in vadbe ter predavatelja Fitnes Zveze Slovenije, Maria Sambolca, bo zdrava mera soli nekje od 2,5 do šest gramov na dan. Torej, med pol ter eno in pol čajne žličke. Na prvi pogled relativno malo, kajne?

No, povprečni Slovenec dnevno zaužije 11,5 grama oziroma več kot dve čajni žlički. Preveč, čeprav se morda sploh ne zaveda. Veliko soli se namreč "skriva" v predelanih živilih, kot so salame, klobase, sir, čips in drugi slani prigrizki, pa tudi nekateri piškoti in slaščice, ter kruh. Tudi zato je izjemnega pomena, kaj jemo. "Nekatere živila, kot so kruh, pekovski izdelki, predelane mesnine, siri, čips, soljeni oreščki, hitra prehrana, vsebujejo veliko soli že sami po sebi zaradi postopka pridelave, z namenom konzerviranja ali zgolj zaradi okusa. Če naša prehrana temelji na tovrstnih izdelkih, bo morda potrebno dodaten vnos (navadne) soli zmanjšati in prilagoditi potrebam," je poudaril Mario Sambolec. 

Sol je naravno prisotna tudi v nekaterih živilih, čeprav resnično v zelo majhnih količinah. "100 gramov sveže tune na primer vsebuje 50 milogramov natrija, podobne vrednosti najdemo tudi v mesu. Jajca vsebujejo 80 miligramov soli na 100 gramov. Za doseganje zdrave mere soli bo zato za večino priporočljivo ali dodajati žličko ali dve soli v prehrano ali namensko izbrati živilo, ki dodano sol vsebuje v večjih količinah (sojina omaka, kruh, pršut, sir ...)," je dodal. Pijače medtem načeloma ne vsebujejo veliko soli, z izjemo elektrolitskih napitkov in gelov za potrebe vzdržljivostnih športnikov, ki pa tudi sicer izločajo več natrija med intenzivnejšim potenjem ob treningih. 

Dolgoročno preveč soli lahko vodi do resnih zdravstvenih težav, med drugim je večje tveganje za visok krvni pritisk in za razvoj srčno-žilnih bolezni. Po drugi skrajnosti škodi tudi premalo soli, ki je izjemno pomemben elektrolit, ki dejansko v osnovi omogoča normalno delovanje našega telesa. Nekatere diete vseeno priporočajo zmanjšanje vnosa soli; manj je denimo pod zdravniškim nadzorom priporočajo srčnim bolnikom. A če smo zdravi, je moramo zaužiti ravno prav - ne preveč in ne premalo.

Tako kot ponavadi je ključ do zdravja v "zlati sredini" - ni dobro zaužiti preveč niti premalo soli. Kaj pa se zgodi, če nehamo jesti sol, če jo v celoti izločimo iz prehrane? "Človeško telo ne more delovati brez zadostnega vnosa natrija. Niti relativno kratek čas. Prvi simptomi pomanjkanja natrija so šibkost, zmedenost, nestabilno počutje, slaba prebava, upočasnjeno delovanje ščitnice in krči. Ob pravem pomanjkanju soli, tako imenovani hiponatriemiji, pa nastopijo otekanje možganov, koma, zastoj srca in srčnožilni kolaps," je opozoril nutricionist Mario Sambolec. Dejstvo je, da življenje brez soli ni mogoče in zato imamo ljudje prirojeno željo po slanem. "Želja narašča sorazmerno s pomanjkanjem - bolj smo "izstradani" natrija, več slanega si želimo," je še dodal.

Torej, če vam prija slano, si privoščite malo slanega. V zmernih količinah in po pameti, seveda. Raziskava univerze Vanderbilt iz leta 2017 je denimo potrdila povezavo med soljo, lakoto in pridobivanjem telesne teže. Ugotovitve kažejo, da imajo večji apetit ljudje, ki pogosto uživajo slane jedi. Prenajedanje vodi v povišano telesno težo ter na splošno v slabše počutje in zdravje. Omenjenega pa si ne želimo, kajne?