Pred piknikom jej normalno

Na piknik nikakor ne pojdite zelo lačni. To je zagotovljen recept za prenajedanje in slabo počutje. Prehrana do piknika naj bo kar se da taka, kot bi bila, če tega druženja ne bi bilo. Lahko pa izpustite tista živila, za katera veste, da jih bo že na pikniku dovolj. Npr. če navadno za zajtrk jeste kruh in salamo, potem raje izberite kakšen rastlinski namaz, npr. arašidovo maslo in marmelado, živalske vire pa prihranite za piknik. Prav tako pred piknikom jejte bolj lahko hrano, lahko hrano pa uživajte še dan ali dva po pikniku. Kompenzacijo torej naredite za nazaj in ne vnaprej.

Za žejo pij vodo

Daleč največ odvečnih kalorij prinesejo pijače, pa naj bodo to gazirane pijače, sokovi, alkoholne pijače. V 100 ml teh pijač je med 40 do 50 kilokalorij, kar pomeni, da s pol litra zaužijete dodatnih 250 kilokalorij, kar predstavlja približno eno žemljo. Morda se res ne sliši veliko, a za žejo potrebujete veliko več kot le pol litra, sploh če posežete po bolj mastni, slani ali beljakovinsko bogati hrani, ki jo je na piknikih ogromno. Ne omejujte si torej vnosa živil, raje zelo strogo recite ne tekočim kalorijam in za žejo pijte vodo ali mineralno vodo, okus pa dodajte z zelišči, npr. meto, limono ali ingverjem oz. kombinacijo vsega.

Pri izbiri hrane upoštevaj načela zdravega krožnika

Ko se na pikniku odločite iti po hrano, si vso hrano naložite na en krožnik in se skušajte izogniti pikanju hrane sproti. Tako dobite boljši vpogled v to, koliko hrane se bo pojedlo. Krožnik razdelite na polovico in prvo polovico napolnite z zelenjavo. Na piknikih so to lahko solate ali zelenjava na žaru, morda tudi le narezan paradižnik ali mlada čebula. Preostalo polovico krožnika ponovno razdelite na pol. Na prvo polovico dajte beljakovinske vire. To so lahko ražnjiči, čevapčiči, pleskavice, sir za žar, prebranec ... Na drugo pa škrobnati vir, npr. kruh, krompir, žitno solato ... Pojejte izbrano in če se odločite za repete, ponovno sledite načelu krožnika. 

Hrano si naložite in jo v miru pojejte. Določene kombinacije hrane (, npr. slana in sladka ali slana in mastna ali mastna in sladka) namreč zaobidejo center za sitost in telo bo sicer sito, a možgani bodo še naprej javljali, da bi radi pojedli (še) več. Če obroku dodamo prehransko vlaknino in ga razredčimo z vodo (svežo zelenjavo), bo po takem obroku organizem čutil večjo sitost.

Hrano nareži na manjše koščke in v njej uživaj čuječe

Ko si krožnik prinesete k mizi, uporabite pribor in si narežite izbrane jedi na majhne koščke ter jih pojejte v miru, s priborom. Začnite z beljakovinskim virom, nato dodajte zelenjavo in po nekaj grižljajih teh dveh kombinacij dodajte še škrobnati vir. Ne grizite večjih kosov hrane in ne pikajte hrane iz sredine mize.

Izogni se uporabi dodatkov

Podobno kot s pijačami, dodatki na piknikih, kot so kečap, majoneza, kajmak ..., lahko prinesejo ogromno kilokalorij, ki se jih niti ne zavedate. Za svežino raje posezite po svežih dodatkih v obliki zelenjave, npr. čebuli, paradižniku ... Če se dodatkom ne morete izogniti, dodajte ajvar ali gorčico, pri čimer upoštevajte, da bo gorčica prinesla tudi kar nekaj soli.

Odmakni se od mize

Ko pojeste izbrano, vstanite od mize in pojdite stran. Lahko je to krajši sprehod, klepet ali le pogled v daljavo, stran od hrane. Telo bo tako zaznalo, da je hranjenja konec, in prenehalo signalizirati, da je še lačno.

Namesto mastnih sladic raje sveže sadje ali vsaj kombinacija obojega

Za piko na i pa malenkost karakterja pokažite tudi pri sladicah. Ni potrebe, da se jim popolnoma odrečete, le zelo mastne ali sladke sladice vzemite manjše koščke in jih skombinirajte s svežim sadjem. Tudi sladice pojejte iz krožnika oz. čuječe ter ne tako, da roka poseže po njih vsakič, ko greste mimo mize.

Določenih nasvetov se bo držati lažje, drugih težje. A že če zgornje besede upoštevate le delno, se bo telo gotovo počutilo bolje, kot se navadno počutimo po piknikih.