Imunski sistem vsakega izmed nas deluje zelo različno. Nekoga ustavi že prvi bežen stik, spet drugi se lahko družijo z okuženimi osebami in se od njih ne nalezejo. Imunski sistem se skozi življenje zelo spreminja, praviloma dopolnjuje z vsako izpostavljenostjo škodljivemu organizmu, ki si jo telo zapomni in ob naslednjem stiku prilagodi reakcijo. A nanj vpliva tudi prehrana, količina gibanja, kajenje, uživanje alkohola, stres in tudi količina spanca. Dejavniki torej, na katere imamo velik vpliv z izbiro našega življenjskega sloga. Danes pogledamo vpliv prehrane. 

Izberite pravo hrano

Žal, ko govorimo o podpori imunskemu sistemu s prehrano, ne bomo veliko dosegli le z dopolnjevanjem naše sicer osiromašene prehrane z različnimi dopolnili, čeprav bi nas raznorazni trgovci v to zelo radi prepričali. Naš prvi as v rokavu je vedno prava hrana oz. osnovna, nepredelana oz. malo predelana živila. 

Za dobro delovanje imunskega sistema moramo uživati dovolj hrane. Diete, ki omejujejo vnos hrane (energije) v naše telo, bodo prej kot odvečne kilograme napadle prav naš imunski sistem. Vsakodnevno prehrano naj bi sestavljala živila iz vseh skupin. Naš imunski sistem namreč potrebuje tako beljakovine oz. aminokisline kot maščobne kisline in tudi dovolj energije, ki pride iz ogljikovih hidratov, da lahko tvori nove in nove celice, ki se nato borijo proti okužbam. 

Če torej (pre)pogosto zbolevate, najprej poglejte svojo prehrano. Vanjo vključite raznoliko (sezonsko) zelenjavo in sadje, oreške, ribe, semena in rastlinska olja, vse skupaj dopolnite s kakovostnimi viri beljakovin (meso, mleko in mlečni izdelki, tudi stročnice) ter polnozrnatimi žitaricami. Za žejo pijte vodo ali nesladkan čaj.

Ne pozabite na vitamine in minerale

Mikrohranila – vitamini in minerali so prav tako sestavni del celic imunskega sistema ali pa se vključujejo v razne reakcije, potrebne za obrambo. A samostojni niso dovolj, če na voljo ni osnovnih makro gradnikov. Med mikrohranili, ki se jih posebej izpostavlja kot pozitivna za delovanje imunskega sistema so: v maščobi topni vitamini: D, A in E, v vodi topni vitamini: C, B6 in B9 (folna kislina) ter minerali: baker, cink, selen in železo. Večino teh snovi lahko v zadostni meri zaužijemo že s pestro in uravnoteženo hrano. 

Z njimi so bogata naslednja živila, ki jih skušajmo kar se da pogosto vključevati v našo prehrano: zelenjava (sladek krompir, buča, korenje, ohrovt, špinača, paprika, zelena listnata zelenjava, šparglji, brokoli), sadje (kivi, pomaranče, jagode, črni ribez), belo in rdeče meso, ribe (sardine, losos), jajca, oreški (mandlji, pistacije, indijski oreški, brazilski oreški), semena (sončnična, bučna, sezam), stročnice (čičerika, leča, fižol), mlečni izdelki (jogurt, kefir). V svojo prehrano vključimo še česen, čebulo in ingver ter dovolj tekočine. Z uživanjem polnovredne prehrane bomo poleg mikro in makrohranil zaužili tudi znaten delež antioksidantov in prehranske vlaknine ter drugih koristnih snovi, ki imajo pozitiven učinek na naše zdravje. 

Do sprememb ne pride kar čez noč

Pozitivnih učinkov pa seveda ne gre pričakovati čez noč ali le s povišanjem vnosa enega živila. S prehrano lahko imunski sistem podpremo dolgoročno, pri tem pa ne smemo zanemariti dovolj gibanja in spanja ter vnašanja tekočine. 

Katera živila pa imunskemu sistemu lahko škodijo? 

Najprej preveč energije, ki se v našem telesu nalaga v obliki maščobnih zalog. Teh telo nekaj malega potrebuje, a višek povzroča vnetja in imunskemu sistemu škoduje. Prav tako vnetne procese pospešujejo nasičene maščobne kisline v previsokem deležu (prinašajo jih predvsem živila živalskega izvora), sladkor, ultra procesirana živila, alkohol. 

Škodujejo pa lahko tudi vsa zgoraj našteta dobra hranila, če niso vnesena v pravih odmerkih, ampak jih vnašamo v prevelikih količinah. S prehrano bomo to težko dosegli, če pa posegamo po prehranskih dopolnilih ali obogatenih živilih oz. kombinaciji obojega, pa količine hitro lahko presežemo. Izjema je vitamin D, katerega dopolnjevanje se priporoča celotni populaciji, saj je nacionalna raziskava Nutrihealth pokazala, da ga med novembrom in aprilom kar 80 % odraslim Slovencem primanjkuje. A tudi tega le po navodilih iz embalaže oz. po posvetu s farmacevtom.