Obstajajo številni razlogi, zakaj bi morali redno vključevati polnozrnata žita v svojo prehrano. Eden od razlogov je tudi ta, da so ključnega pomena za ustrezen prehranski vnos vlaknin, ki ima veliko dokazanih koristi za zdravje in splošno počutje. Žal pa so nedavne raziskave SI.Menu pokazale, da kar 90 odstotkov odraslih zaužije premalo prehranskih vlaknin, in sicer Slovenci zaužijemo le okrog 20 gramov na dan, namesto priporočenih 30 gramov. Priporočen vnos prehranskih vlaknin se doseže s pestro in uravnoteženo prehrano, ki vključuje več takšnih živil, kar ima dolgoročen ugoden vpliv na zdravje. Veliki učinki se dosežejo že z majhnimi spremembami, na primer z zamenjavo belega kruha s polnozrnatim.

Ustrezen vnos prehranske vlaknine ima dokazano ugoden vpliv na prebavo, hkrati pa se na ta način zmanjša tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni tipa 2. 

Učinki vlaknin na zdravje:

- ugodno vplivajo na vrsto zelo različnih funkcij v prebavnem traktu,

- vplivajo na presnovo in splošno zdravje,

- vplivajo na prebavo,

- zmanjšujejo tveganje za nastanek različnih kroničnih nenalezljivih bolezni, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo tipa 2 ter rakom.

"Rezultati raziskave SI.Menu so žal pokazali precejšnje izzive, saj je vnos prehranske vlaknine nezadosten kar pri 90 odstotkih mladostnikov in odraslih, ter pri 84 odstotkih starejših odraslih. Povprečni dnevni vnosi prehranske vlaknine so v vseh populacijskih skupinah bistveno nižji od priporočenih 30 gramov – pri starejših odraslih 22 g, pri odraslih 21 g, pri mladostnikih pa le 20 g. Podobno stanje opažajo tudi v mnogih drugih razvitih državah, razlog za to pa je sodobni način prehranjevanja, ki vključuje preveč visoko predelanih živil z majhno vsebnostjo prehranske vlaknine," pojasnjuje prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Živila, ki pri prebivalcih Slovenije največ prispevajo k vnosu prehranske vlaknine, so zelenjava in sadje, žita in žitni ter pekovski izdelki. 

"Ugotovljene so bile značilne razlike med obravnavanimi skupinami prebivalcev. Starejši odrasli zaužijejo več prehranske vlaknine – tudi na račun večje količine zaužite zelenjave. Slednje še posebej mladostniki zaužijejo bistveno manj. Večja količina zaužite zelenjave bi bila sicer koristna pri vseh starostnih skupinah, ne le zaradi prehranske vlaknine, temveč tudi zaradi drugih koristnih snovi. Pomembne premike bi lahko dosegli tudi, če bi izdelke iz bele moke zamenjevali s polnozrnatimi. Ker pa so s trditvijo 'polnozrnato' pogosto označena tudi predelana živila, naj bodo pri izboru živil potrošniki pozorni tudi na druge parametre hranilne vrednosti – pri kruhu na primer na manjšo vsebnost soli, pri žitih za zajtrk pa na majhno vsebnost dodanega sladkorja," pravi dr. Živa Lavriša, Inštitut za nutricionistiko.

Zaužijemo preveč predelanih živil, ki so hranilno revna

Rešitev predstavlja pogostejše poseganje po nepredelanih živilih in lastna priprava obrokov iz osnovnih sestavin, vključno s polnozrnatimi žiti, stročnicami in zelenjavo. Danes se glavnina žitnih izdelkov izdela iz bele moke, iz katere je odstranjena glavnina prehranske vlaknine. Prilagodila so se tudi senzorična pričakovanja potrošnikov, ki so vse manj posegali po polnozrnatih živilih. Z napredkom znanosti na področju prehrane se je izkazalo, da so bile takšne spremembe zelo škodljive. 

Vir: ekipa Inštituta za nutricionistiko