Kaj so probiotiki?

V črevesju imamo na stotine bakterij in pri zdravem človeku jih je dobrih okoli 70 odstotkov. Med njimi so probiotiki – prijazni in super zdravi živi mikroorganizmi, ki poskrbijo za pravilno presnovo in optimalno delovanje možganov, srca in ožilja, ki vplivajo na vsesplošno počutje in so ključni za krepak imunski sistem. Probiotiki pomagajo ohranjati red v naši prebavi in so izjemno pomemben vidik zdrave prehrane. 

To so Bifidobacterium Bifidim, Lactobacillus acidophilus, Latobacillus salivariu s in Enterococcus. Poznamo še druge probiotike, ki vsebujejo seve, ki se v naši črevesni flori ne morejo naseliti in skozi naše telo le potujejo. Probiotike tako ločimo na podlagi različnih sevov in posebnih dodatnih oznak, na primer Lactobacillus acidophilus 007. Od naše težave pa je odvisno, kateri specifični probiotik in prebiotik potrebujemo. 

Probiotiki so torej dobre bakterije v naši presnovi, ki pomagajo telesu pri presnovi pomembnih vitaminov in mineralov, vključno s kalcijem, železom, kromom in vitamini A, D, E in K. Ko pride do porušenega ravnovesja v črevesju, se v škodo dobrih bakterij razrastejo škodljive bakterije in pride do disbioze, ki jo občutimo kot napenjanje, napihnjenost ali diarejo. Razvoj in preživetje škodljivih bakterij v črevesju ovirajo probiotiki, ki skrbijo za zdravo prebavo, ustrezno gibanje črevesja oziroma peristaltiko, krepijo naš imunski sistem in vplivajo na naše psihično počutje.

Zakaj pride do porušenega ravnovesja v črevesju?

- Preveč predelane hrane, transmaščob, rdečega mesa, sladkorja, kofeina in alkohola,

- premalo gibanja,

- preveč stresa,

- jemanje antibiotikov,

- oslabitev imunskega sistema,

- glivične okužbe,

- prebavne motnje.

Znaki, da je ravnovesje porušeno, so nespečnost, napihnjenost, kronična utrujenost, pekoča zgaga, zadah, vnetja, alergije, zaprtje in upočasnitev presnove. Znak je lahko tudi prekomerna lakota.

Kako probiotiki delujejo?

"Podrto ravnovesje v črevesju se odraža v najrazličnejših težavah in nujno ga je treba vnovič vzpostaviti. Pri tem si lahko pomagamo s probiotiki in z zaužitjem bakterij, ki so v sicer v neokrnjenem črevesju naravne že same po sebi. Sčasoma lahko znova ustvarimo normalno, zdravo črevesno floro," je razložila certificirana prehranska svetovalka Vlatka Bartolić Iori. Koristni učinki probiotikov se pokažejo le, če smo jih zaužili v zadostni količini in smo jih uživali dovolj dolgo. V črevesju preživijo razmeroma kratek čas, zato jih je treba jemati redno in ves čas, ko želimo, da učinkujejo, kajti:

- blagodejno vplivajo na alergijske reakcije in prebavo,

- zmanjšujejo pogostost in krajšajo trajanje driske,

- izboljšujejo neoporečnost črevesne sluznice ter zmanjšujejo pogostost in trajanje črevesne okužbe,

- preprečujejo atopijski dermatitis pri dojenčkih,

- znižujejo število okužb z rota-virusi in zmanjšujejo pogostost potovalne driske,

- vzdržujejo remisije pri ulceroznem kolitisu,

- preprečujejo in vzdržujejo remisije pri vnetju vrečke (pouchitis),

- zmanjšujejo pogostnosti okužb (npr. prehlada, blagih trebušnih viroz),

- izboljšujejo imunost,

-pripomorejo k uravnavanju hormonov, ki pošiljajo možganom signale sitosti. 

Zakaj jih jemati?

"Absolutno je prehranjevanje z dodatkom probiotikov zelo pomembno za naše zdravje in tu se začne prvi korak k hujšanju," je poudarila Vlatka Bartolić Iori. Lahko jih uživamo s hrano ali v obliki dodatkov. 

Zlasti pomembni so po 40. letu, ko se upočasni prebava in nas začenjajo preganjati pregrehe iz preteklosti. Za ohranitev zdravega črevesja v ravnovesju so poleg visoko vlakninske zelenjave priporočljivi probiotiki, ki so v kislem zelju in repi, kislih kumaricah, kefirju ter probiotičnih jogurtih.

Kje najdemo probiotike?

Prebiotična in probiotična hrana, ki ju uživamo skupaj, sta recept za srečno in zdravo črevesje ter prebavni sistem. Ključna živila, ki jih imamo, lahko razvrstimo v štiri skupine:

1. Fermentirana hrana

Vlaknine – fižol, polenta, lanena semena, topinambur (tradicionalno se uporablja v Srednji Ameriki in vsebuje inulin ter prehranske vlaknine, ki so koristne za zdravje človeške črevesne mikroflore, vitamina B1 in B3 in različne antioksidante)

Sadje – jabolka, borovnice in banane

Osnovna hrana – beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, voda, vitamini in minerali – živila, bogata z omenjenimi hranili, ki bodo pomagala ohranjati zdravje črevesja (brokoli, šparglji, užitne alge, česen, rezanci shirataki, kakav, pšenični otrobi, čičerika in ovsena kaša)

V fermentirani hrani so med drugim v probiotičnem jogurtu, kefirju, skuti, siru, kislem mleku, kislem zelju in repi ter kislih kumaricah. Zelo pogosto pozabljamo, da probiotiki za obstoj potrebujejo dobro hrano in to so prebiotiki. Torej ni dovolj le uživanje probiotikov, obenem potrebujemo dobre vlaknine, oligosaharide, ki dosežejo debelo črevo – živila, kot so korenina cikorije, regrat, surov česen, čebula, por, beluši, banane, polnozrnati kruh, koruza ...

Rastline so izredno pester vir vseh makrohranil. Vsebujejo kakovostne ogljikove hidrate in beljakovine, maščobe imajo zgolj v sledeh in so bogat vir vlaknin. Ravno vlaknine so makrohranilo, ki ga v živilih živalskega izvora sploh ni in je nujno potrebno za obstoj dobrih probiotikov v prebavnem traktu. Z uživanjem dovolj vlaknin poskrbimo za svoje celostno zdravje, saj probiotiki 'komunicirajo' z našimi možgani in posredno tudi z vsemi žlezami z notranjim izločanjem ter skrbijo za zdravo črevesno sluznico, ki prepušča v telo zgolj koristne stvari v hrani in izloči slabe.

Priljubljen vir probiotikov je v zadnjem času postala kombuča. Ta naj bi pomagala tudi pri zmanjševanju telesne teže, saj spodbudno deluje na presnovo in obnavlja naravno mikrofloro v želodcu (na primer po jemanju antibiotikov), medtem ko je na daljnem vzhodu priznana tudi kot sredstvo za lajšanje želodčnih težav. Bogata je predvsem s probiotiki, kot so laktobacili, ki so poznani po tem, da blogodejno delujejo na prebavni trakt, pomagajo črevesju in varujejo steno prebavil.

Na tržišču so na voljo različna prehranska dopolnila s probiotičnimi kulturami v obliki kapsul, praškov in tablet.