Vse smo že slišale za prehranske vlaknine, za katere vemo, da jih najdemo predvsem v sadju, zelenjavi, polnozrnatih žitih in stročnicah. Kljub temu, da vemo, kje jih najdemo, pa se pogosto zgodi, da jih vsakodnevno zaužijemo premalo.
Ravno zato smo poklepetali s prehranskim svetovalcem in nutricionistom Jernejem Ogrinom, ki je magister inženir prehrane, svojo priljubljenost pa je z uporabo družbenih omrežij razširil tudi med mlade.
Ta nam je zaupal, kako vlaknine prispevajo k zdravju prebave in kakšno vlogo igrajo pri preprečevanju običajnih prebavnih težav, kot je zaprtje, obrazložil nam je tudi odnos med vnosom vlaknin in uravnavanjem telesne teže, dotaknili pa smo se tudi priporočljivega dnevnega vnosa vlaknin in dejavnikov, ki nanj vplivajo.
Prehranske vlaknine in zaprtje
Vlaknine že dolgo slovijo po svoji sposobnosti preprečevanja oz. lajšanja zaprtja, zato smo se odločili, da se v ta proces malce bolj poglobimo.
Jernej nam je razložil, da so prehranske vlaknine snovi rastlinskega izvora, ki so za naše prebavne encime neprebavljive.
"To pomeni, da jih v črevesju ne moremo prebaviti, jih pa za hrano lahko koristi naša mikrobiota, torej mikrobi v našem prebavnem traktu. Nekateri od produktov te razgradnje imajo na nas in na našo prebavo lahko koristne učinke," je še dodal priljubljeni slovenski nutricionist.
V kolikor imamo težave z zaprtjem, je torej zelo pomembno, da v svojo prehrano vključimo živila, ki so bogata z vlakninami, saj kot opozarja nutricionist Jernej Ogrin, nam 'določene prehranske vlaknine lahko olajšajo prehod blata, kar je zelo dobrodošlo'.
Prehranske vlaknine in hujšanje
Marsikdo prehranske vlaknine povezuje tudi z izgubo telesne teže, toda Jernej opozarja, da 'prehranske vlaknine same od sebe ne bodo povzročile izgube telesne mase'.
"Je pa res, da je hrana, ki je bogata s prehranskimi vlakninami, običajno hranilno bogata, volumsko bogata, nasitna in z nekaj izjemami nizkokalorična, kar jo naredi vrhunsko za osebe s ciljem izgube telesne mase," je še hitro dodal in naštel nekaj prednosti živil, ki so bogata s prehranskimi vlakninami.
Morda se sami tega ne zavedate, toda Jernej Ogrin poudarja, da ravno 'velik volumen hrane in daljši čas prehoda skozi prebavila pomagata pri ohranjanju sitosti in nadzoru apetita', zato je, v kolikor hujšamo, vsekakor dobro izbrati živila, ki so bogata s prehranskimi vlakninami – zelenjava in sadje, stročnice in polnovredni žitni izdelki.
Jernej priporoča, da se ta živila redno znajdejo na našem jedilniku in da so na vsakodnevni ravni del naše prehrane.
Ali lahko prehranskih vlaknin zaužijemo preveč?
"Seveda, vsega je lahko preveč in nič v preveliki količini ni dobro," nam je hitro odgovoril prehranski svetovalec Jernej in dodal: "Čeprav se zadosten vnos prehranskih vlaknin povezuje z boljšim zdravjem, lahko previsok vnos povzroča bolečine v trebuhu, težave z odvajanjem blata, hude vetrove, drisko, torej cel spekter prebavnih težav."
Mnogi se ob tem vprašajo, kako pravzaprav najti pravo ravnovesje, a odgovor ni tako preprost kot samo vprašanje, zato Jernej ob tej priložnosti podaja bolj splošen nasvet, ki pa se ga je vsekakor vredno držati.
"Ob pestri in uravnoteženi prehrani, ki poleg živil, ki so bogata z vlakninami, vsebuje še dovolj beljakovinsko bogatih živil, dobre vire maščob in tudi kakšno bolj predelano rastlinsko živilo, ki ni bogato s prehranskimi vlakninami, težko pride do presežka. Sploh če to prehrano spremlja še zadosten vnos tekočine," je povedal o načinu, s pomočjo katerega lahko zagotovimo, da do presežka prehranskih vlaknin ne pride.
Priporočen dnevni vnos vlaknin
O priporočenem dnevnem vnosu vlaknin se je govorilo že veliko, a kljub nekemu splošno uveljavljenemu standardu pri nas Jernej opozarja, da se priporočila v različnih delih sveta nekoliko razlikujejo.
"V povprečju lahko rečemo, da je za zdrave odrasle osebe smiselno stremeti k vnosu 25–30 g prehranskih vlaknin dnevno," je o optimalni količini povedal priljubljeni prehranski svetovalec in dodal: "Za manjše in lažje osebe bi verjetno zadoščal nekoliko nižji vnos, za veliko težje pa bi vnos lahko bil višji."
Zanimalo nas je tudi, kaj vse pravzaprav vpliva na določitev optimalnega vnosa prehranskih vlaknin za posameznika, odgovor pa bi lahko nekatere presenetil.
"Večji faktor kot starost in stopnja aktivnosti je skupni dnevni vnos energije – višji kot je, več vlaknin je smiselno zaužiti," nam je zaupal Jernej.
"Kljub temu pa morajo biti pa resni športniki in zelo aktivni posamezniki previdni z vnosom vlaknin – ni dobro, da je ta previsok, ker lahko ovira zadosten vnos hrane, in ni dobro, da pred intenzivno telesno vadbo zaužijemo obrok, bogat z vlakninami, saj lahko pride do prebavnih težav in nelagodja v predelu trebuha," pa je še opozoril za konec.
Celoten intervju s prehranskim svetovalcem in nutricionistom Jernejem Ogrinom si lahko preberete na spletni strani Okusno.je, kjer nam je zaupal še, zakaj se redimo, kako v kratkem času pripraviti zdrave obroke ter kako izbirčne jedce navdušiti za zdravo prehrano.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV