Irena je vesela, da se je mesec januar končal, saj je prepričana, da bo v drugem mesecu letošnjega leta izgubila več kilogramov in se še bolj zdravo prehranjevala. "Najprej sem se morala zaradi pregreh ob praznovanju novega leta pošteno spotiti, da sem se znebila viška dveh kilogramov. Ko sem to dosegla, so se kilogrami kar ustavili, kljub temu, da sem povečala obisk fitnesa, kljub temu, da sem pazila na prehrano. Sreča je le ta, da imam ob sebi družino, ki me podpira in me neizmerno motivira. Res je tudi, da se je kljub nespremenjeni teži telo spremenilo in počasi dobivam bolj ostre obline ženske, to opazijo predvsem tisti, ki me niso videli dlje časa. In še nekaj je, kar pa soproga spravlja malček v slabo voljo, poročni prstan je postal prevelik in že razmišljam, da bi ga puščala doma ... haha."

Tudi njena primorska sotrpinka Helena bi mesec januar najraje kar hitro pozabila. "Po snemanju sem spet dobila novih moči za nadaljevanje po poti hujšanja. Vmes se me je kar nekajkrat lotila požrešnost, tudi ta mraz vpliva name in mojo lakoto, seveda v slabem smislu, kar naprej bi nekaj pekla, kuhala in najbolj mi seveda dišijo prav prepovedane stvari. Moram se prijeti v roke, ker takšno razmišljanje ne pelje prav nikamor, no mogoče samo po poti neuspeha. Odločila sem se, da bom vztrajala in se držala nasvetov ampak včasih pozabim na vse skupaj in se najem do sitega in šele tedaj se spomnim, kaj sem si obljubila. Najbrž rabim kar nekaj časa, da se znebim slabih navad s katerimi sem shajala kar veliko let, pravzaprav se ne spomnim, da bi se v otroštvu sploh zdravo prehranjevala. Pri nas doma se je jedlo v bistvu vse, kar je meni zdaj prepovedano. To je zame vse skupaj ena velika borba s sabo in svojimi željami, nagoni, ... Ampak ne bom napisala upam, ker sem prav to hotela napisati in seveda bi bilo narobe, ker če upam pomeni, da nisem prepričana, napisala bom, da vem, ker res vem, da se bom dokončno premagala, ker mi je kar nekajkrat že uspelo. Vztrajala bom na novi poti, ker sami odločamo, kam bomo šli, če bom vztrajala bom doživela spremembe, če ne bom, bom pač ostala ista, to pa si seveda ne želim. Do zdaj sem shujšala osem kilogramov, še dvakrat toliko, pa bom zadovoljna sama s seboj, v tem mesecu planiram shujšati štiri do šest kilogramov, da bom spet na pravi poti."

Gorenjki Ines čas tako hitro teče, da včasih kar ne, kako hitro mine teden. "Še vedno sem pridna in treniram po programu. Kilogrami so po krajši pavzi zopet začeli kopneti. S temi kilogrami sem imela kar nekaj težav, saj sem bila kar preveč obremenjena. Začela sem hoditi tudi na vodno aerobiko in sem navdušena. Po vadbi v vodi se počutim odlično. Zaenkrat sem izgubila sedem kilogramov. V em tednu pa smo pričeli tudi z drugim programom treningov."

Claudia se sprašuje: "Kaj za vraga zanimivega se je dogajalo z mojim hujšanjem in telovadbo? Kilogrami in centimetri se sploh ne zmenijo za moje napore: ukinitvev vseh sladkarij, redna jutranja telovadba na tešč, 2-kratna doza fitnesa in vodne aerobike, povečanje uživanja sadja in zelenjave, ... Poanta - kilogrami in centimetri se pri meni počutijo odlično! Moje misli pa se opirajo na stari rek: 'svakog gosta tri dana dosta'! In upam, da kmalu ne bom več dobra gostiteljica!
Ja, akcija je že skoraj na polovici! Kako hitro beži čas! Uživam v bolj zdravi prehrani, s sotrpinko Ines uživava na skupnih treningih v fitnesu in na vodni aerobiki. Upam, da bom na koncu akcije uživala tudi v svojih rezultatih, ki sem si jih zadala."

Polonca je napisala, da so njeni trenigni postali bolj naporni. "Kilogrami gredo dol počasi, po dekagramih, vendar ne obupam. Pri prehrani poskušam čim bolj usklajevati treninge, službo, prosti čas, da si nekako pripravim nekaj obrokov za v naprej. Pravim samo, da se počasi daleč pride."

Dolenjka Katarina je vesela, ker se je njeno življenje končno začelo odvijati. "Za menoj je nekaj napornih treningov, kar se mi pozna pri potrebi po veji količini hrane. Bolj kot tečem, več kalorij porabim, več hrane potrebujem, ampak ko začnem jesti, bi se bilo potrebno zaustaviti pravi čas. Pa saj mi kar uspeva, vendar kaj, ko mi kruh taaakooo zelooo diši. In to zvečer, ko ga ne bi smela niti povohati. Mislim, da je ravno kruh krivec, da moja teža stoji na mrtvi točki.

Ta teden sem kar nekaj časa preživela zunaj na svežem zraku. V soboto smo se podali na Gače, kjer sva z Alenko preizkuali svoje sposobnosti (predvsem ravnotežne) s tekom na smučeh in obe sva kaj nekajkrat pošteno 'kušnili' tla, o čemer so pričale modrice in rahle bolečine. Bilo pa je lepo, ker sta se nam (čeprav ne na smueh) prikljuila še moj fant Tadej in najin štirinožni kosmatinec. Da je bil vikend popoln, sem si privščoila še dodatno gibanje na svežem zraku naslednji dan. Z družino sem odšla na Šentvid in ugotovila, da se je moja kondicija res dvignila, saj sem na vrh hriba prišla veliko lažje kot pred dvema mesecema.

Sicer pa se mi življenje tudi drugače spreminja in se uravnava v pravo smer. Dobila sem začasno službo, ki pa mi bo precej vplivala predvsem na čas prehranjevanja, saj se bodo ure obrokov kar nekoliko spremenile. Bo pa zato kljub pomanjkanju časa to pozitivno delovalo name, kar pa prav tako šteje."

Tudi Alenka pravi, da se vedno kaj dogaja: "Mi je ravno zadnjič rekel kolega, da bom verjetno pogrešala treninge, dogajanje, ko bo konec akcije. Verjetno res, sem se kar navadila na ta nov način življenja, ki vključuje kar precej več gibanja kot prej, precej več aktivnosti, ampak je 'luštno', imamo se fajn. Saj ne rečem, da ne pride kakšen dan, ko se mi ne da telovaditi in ko se je kar težko spraviti od doma, ko bi kar pasalo udobje toplega doma. Ko pa pridem na trening, so moji dvomi o tem, če se je pametno gibati, že pozabljeni, saj tam zagledam nasmejanega trenerja, ki že straši s tehtnico, včasih jo imam rada, kadar seveda pokaže manj, včasih pa pravim: 'Primož, a prav kaže, a si kaj dodal, sigurno imam manj kilogramov.' In me Primož malo postrani pogleda, se nasmeje in pravi, da bo treba več delati. In še kako prav ima, drugače ne bo rezultatov in sama sem se odločila, da hočem shujšati, nihče me ni silil v to. Imela sem le srečo, da imam možnost sodelovati v akciji. Tudi pri hrani se mi še kdaj kaj zalomi, ta teden mi tako dišijo čokoladne napolitanke, kako dobre so in slastne.

Treningi v polnem teku, ta teden nas je Primož presenetil s sporočilom: 'Dobimo se v soboto ob 14:00 na Gačah, tek oziroma hoja na smučeh.' Super, spet nekaj novega zame. Primož je prinesel smuči, pa jih gledam, joj kako so ozke, saj se bom kar takoj zvrnila. In seveda previdno kot vedno se le spravim gor, naredim par korakov, saj mi kar gre. Zazvoni mi telefon, ups, moja hči verjetno sporoča, da se vrača s smučanja, moram se oglasiti, že brskam po bundi, ker mislim, da obvladam brskanje po bundi in telefoniranje na smučeh, ... Haha, sem že na tleh in se veselo pobiram, pa nikakor ne morem vstati, če se še tako trudim. Še dobro, da je v bližini Duška in me spravi pokonci. Potem začnemo, prav luštno je, kar gre mi, seveda me Katarina spet prehiteva v hitrosti, jaz grem to bolj počasi, ampak sigurno, da ne padem, malo ravnine, malček doline, malček hriba, ... In potem na ravnem stojim in padem kot strela, če se še tako trudim mi spet ne rata vstati. Primož mi pomaga na noge in gremo dalje, ampak kar malo čutim tale moj padec na mojo rit, sem rekla, to pa zato, ker sem shujšala, pa nimam več toliko oblogic na riti, zdaj me pa še bolj boli ... pa se mi veselo smejejo in gremo naprej. Kako hitro sta minili naši dve uri hoje na smučeh, bilo je zanimivo in prav prijetno smo utrujeni smo se odpravili v dolino. Res je lepa tale naša Dolenjska, narava, hribi, sneg.

Gremo dalje v nov teden, le kakšno presenečanje nas čaka naslednji teden, sigurno spet kaj novega, v pričakovanju ..."

Monika pravi, da skupaj z zimo odhajajo tudi kilogrami. "Očitno bo zima letos moj najljubši letni čas. Danes sem bila po nekaj mesecih zopet v trgovini, kjer sem si morala kupiti nove kavbojke. In to številko 38. Ko sem jih potegnila na svojo vedno manjšo rito, sem bila tako presrečna, potem pa sem videla še ugodno ceno in svojo novo pridobitev odpeljala s seboj domov. V tem letu mi je uspelo priti iz številke 42 na 38, kar je velik napredek. Pri tem mi je marsikdo pomagal, ampak sedaj na koncu ima največje breme moj trener. Vsakič mi vliva nove upe, nove moči in predvsem potrpežljivost. Ljudje smo zanimiva bitja. Ko vidimo možnost uspeha, jo takoj pograbimo z vsemi štirimi. In jaz sem videla možnost izgube nadležnega in nezdravega maščevja, kar mi sedaj super uspeva. Le počasi gre, kar pa je seveda prav."

Akcijo Hujšajmo skupaj so omogočili trenerji: Aleš Brumen, Denis Porčič, David Knafelc, Gregor Tuš in Primož Kobe; strokovnjakinja za prehrano Polonca Prohinar; fitnes centri po Sloveniji: wellness FenikS in SQUASHklubBLED, Laguna v Ljubljani, vadbeni center Cubus v Novem mestu, fitnes klub Maribor in fitnes Flex Gym v Trstu.