Tek ob morju

Primorka Helena je po enem tednu napisala: Danes sem posebej dobre volje, premagala sem samo sebe, v celem tednu se nisem niti enkrat pregrešila, iz jedilnika sem brisala vse izdelke iz bele moke, sladkor, mleko, kavo, preveč slane in mastne izdelke. Ponosna sem nase! Ponavadi, ko sem se kaj odločila, sem zdržala kakšne tri, štiri dni in pozabila ter se spet spomnila čez kakšen dan, da sem rekla, da ne bom več tega in tega jedla, ampak vedno sem iskala kakšne izgovore, recimo nimam časa, izbire itn. Zdaj se več ne morem izgovarjati, ker me veliko ljudi opazuje in moram se držati plana, da lahko na koncu pokažem spremembo. Vedno, ko sem se pregrešila, so me takoj obdali občutki krivde, ničvrednosti, nespoštovanja same sebe.

Minil je en teden akcije in držala sem se plana, zelo sem zadovoljna in ponosna nase, mogoče prvič v zadnjih nekaj letih. Od pogovora z nutricionistko in trenerjem so se mi nekako odprle oči. Spremenila sem način prehranjevanja in spremembe opažam predvsem na počutju. Pred spremembo mi je počutje nihalo iz ene skrajnosti v drugo, očitno od preveč sladkorja, zdaj pa sem povsem pomirjena in sploh ne čutim lakote, jem večkrat na dan in enostavno nisem lačna, ker spijem dosti več vode in čaja kot prej, saj sem imela navado jesti tudi, ko sem bila samo žejna. Jem majhne porcije, dvakrat manj kot prej, ne pojem vsega, če nisem več lačna. Imam veliko več energije in nisem toliko utujena. Telovadim ponavadi zjutraj, hitro hodim s psom, vmes tudi malo tečem. Opazila sem tudi, da se ne razburjam toliko v prometu in ko otroci razgrajajo, ampak sem veliko bolj pomirjena. Začela sem tudi z meditacijo, ki mi pomaga pri zmernosti. Zanimivo je, da sem dobila mesečno perilo in nisem pojedla nič sladkega, niti nisem bila živčna kot ponavadi. Počutim se odlično, na trenutke vzburjajoče, ker sem ciljno težo imela tri leta, preden sem spoznala svojega moža, to je kar 13 let nazaj in v vsem tem času zdaj prvič čutim zaupanje vase in vem, da mi bo uspelo priti do cilja.

Njena sotrpinka Irena, obe trenira David Knafelc, je po prvem tednu ravno tako navdušena:  No, pa se je začelo! Navdušenje je veliko, vendar je vmes tudi malček strahu. Bom vse to zmogla? Sicer nama je s Heleno trener David ob kavici (brez sladkorja) stvari zelo poenostavil in nama vlil ogromno optimizma ter volje. Najprej smo se zmenili, da začnemo z aerobnimi vajami na svežem zraku, kar pomeni hitra hoja oziroma tek. Spotiti se moramo, pospešiti bitje srca, kar pomaga pri izgorevanju maščob. Že nekaj dni se držim njegovih navodil in enostavno opažam, da sem brez kondicije, vendar iz dneva v dan postajam zmogljivejša in kar je napomembnejše, ponosna sem nase!

Skok v jezero?

Gorenjki Claudia in Ines sta že takoj po prvem treningu v fitnesu dobili nalogo, da morata naslednji dan zjutraj teči oziroma vsaj hitro hoditi, in to na tešče. Claudia je takrat napisala: Idealno jesensko jutro, jasno brez oblačkov, slana, vzhajajoče sonce, kadeče se jezero in sopihajoča lokomotiva, ki sliši na ime Claudia ... bilo je fino, čeprav mrzlo.

Evforija ob izboru, načinu prehranjevanja in treningih še traja. Prvi trening je minil ob spogledovanju in sopihanju s prijaznimi orodji, ki mi bodo naslednjih šest mesecev (upam, da tudi po tem) delala družbo. Vse lepo in prav, ampak tiste kardio zadeve (kolo, steza) pa še sovražim. Polna sem energije, 'musklfibra' ni, komaj čakam naslednji teden.
Juhuhu, drugi trening: zopet kardio, sopihanje na napravicah, ki so mi všeč in na koncu še vaje, ki jih moram delati doma (za zdaj zame še naporne, ampak sčasoma bodo čist 'izi'). Prijetno utrujena po treningu. In nato pride nedelja in moj 'MUSKLFIBR', ritne in nožne mišice totalno stavkajo, ampak moj otrok se smeji iz vsega srca, ko gleda svojo mati hoditi polomljeno po bajti ...

Po Nininem koledarčku je prišel tudi dan, ko bom 'movie' star, juhuhuhu. Spoznavali bomo blišč in bedo dobrega starega Hollywooda. Torej, blišča ni bilo NIČ!!! Nič rdeče preproge! Nič make-up artistov! Nič frizerjev! Nič malih darilc! Nič razvajanj! Bede je bilo pa veliko: stoj! akcija! še enkrat! mal se premaknite, nimam gradu v kadru! pa ustavite se pri žabi! dej stop bolj levo! še enkrat ponovi vajo, bolj počas! ostani v tem položaju! ... V glavnem 'movie star' brez razvajanja, popolnoma prešvicana in utrujena bolj od kamer kot od treninga. No ja, uživali pa smo!! Komaj čakam na posnetek in fotke!! Juhuhu, novi dan in novi musklfiber.

Gorenjska se prebuja v lep sončen dan, midve z Ines pa na gostovanje v Kranjsko Goro. Spet kolo in steper pol ure! Zame absolutno pol ure preveč, pol pa 'luštne' vaje in na koncu spet steper! In ko se peljeva proti domu, popolnoma izmučeni in lačni, večinoma molčiva ... ampak sva istih misli - misliva na dober sočen sendvič s pršutom in malo sira, ja ok, sej bi bila solata tudi zraven! Ah ja, jaz kljub vsemu uživam na treningih in komaj čakam naslednjega, kar ne morem reči za moje ritne mišice. Vsako jutro, ko lezejo iz postelje, sproti preklinjajo Denisa in njegove super vaje.

Za Claudio in Ines na Bledu skrbi Denis Porčič in tudi Ines je komaj čakala, da se vse skupaj začne zares: Vsi vemo, da je vsak začetek težak in tako je bilo tudi tokrat. Denis nama je s Claudio najprej razkazal fitnes in naprave, na katerih bova trenirale. Že po 10 minutah ogrevanja sem videla, da sem kondicijsko in fizično popolnoma nepripravljena. Bilo je veliko smeha, potenja … in na koncu zadovoljstvo ob misli, da bom z vsakim treningom naredila nekaj dobrega zase in bom bližje svojemu tako željenemu cilju.

Bolezen jim nagaja

Dolenjko Katarino je bolezen položila v posteljo in zato je nad samim začetkom akcije malo manj navdušena kot ostali. Pri njej bo zagotovo držal pregovor 'slab začetek, dober konec'.

Pa se je le končala … tekma z virusi namreč. Rezultat? 2 : 0 za viruse, ki so me pred štirimi dnevi prav brezsrčno premagali. Tako sem pristala v postelji in še kar naprej se grejem v objemu topline odej. Ne morem na noge, kaj šele na treninge. Samo nemočno lahko spremljam, kako ostale pridno migajo, sama nisem sposobna niti za en počep. Imam slabo vest. Dobra plat medalje pa je ta, da nimam težav s hrano in po dolgem času se moram siliti, da jem. Nimam nobenega okusa, zato niti nimam težav pri odločanju, kaj pojesti; zelenjava in sadje imata enak okus kot nekaj, kar bi mi šlo v 'zdravih dneh' morda bolj v slast. S tekočino se zalivam kot za stavo, v upanju, da izpere iz mene, karkoli si je dovolilo nepovabljeno prikrasti v moje telo, in da se mi moči kmalu povrnejo.

Trener Primož Kobe pa poleg Katarine trenira tudi nasmejano Alenko.

Zgodilo se je, poklical me je moj trener Primož, ki ga na našem srečanju ni bilo z nami, ker je bil v bolnišnici. In vsa vesela, Primož je zdrav, bova začela. Zmenila sva se za prvi trening, v petek 13. Dan za nov začetek, nov list v življenju ženske, ki se že nekaj let bolj ali manj uspešno bori s kilogrami, pa naj še kdo reče, da petek 13. ni dober dan. Začela sva, tehtanje, meritve, pogovor, hoja po stezi, kar nekaj kilometrov sem prehodila. V nedeljo sva nadaljevala s hojo, pogovorom, kako in kaj je potrebno spremeniti, način prehranjevanja, vadbe, spanje ... In že v ponedeljek tretji trening, hoja, telovadba, kolo. Koliko aktivnosti zame, ki nikoli nisem bila ljubitelj telovadbe, ampak bilo je zanimivo; prepotena, utrujena, tako polna energije in ko vidiš, koliko kilometrov prehodiš, koliko kalorij pokuriš. Resnično prijeten je občutek, ko veš, da končno narediš nekaj dobrega zase in ko te nekdo spodbuja in svetuje.

In tu je še tehtnica, moja večna sovražnica, ki je končno pokazala malo manj, občutki so lepi, zadovoljna sem in vesela. In seveda se že veselim naslednjega treninga v sredo. Pride sreda in ura kolesarjenja, zanimiv trenig, malo ravnine in malo hribov, kolesarjenje v dvorani ob glasbi in spet sem malo lažja. Ker sem bila danes v skupini, gremo ponavadi tudi na pijačo in mojo obvezno sladko kavo ali kakav sem zamenjala s čajem, ob gledanju nogometa sem se celo uspela odpovedati slastnim pičičem, ki so pri nas, na Dolenjskem tako priljubljeni. Zadovoljna z rezultati se že veselim naslednjega treninga, mislim, da me čaka nordijska hoja.

Na jedilniku mandarine in jabolka

Ljubljančana Monika in Uroš pridno vadita pod nadzorom trenerja Aleša Brumna. Monika je napisala: No, pa smo zopet tam – pri hujšanju namreč! Tokrat sem srečna udeleženka akcije Hujšajmo skupaj, kjer je super ekipa in odlično vzdušje. Mislim, da mi bo končno uspelo doseči cilj!
Začela sem že pridno s treningi in seveda me po prvih nekaj tednih vse boli. Moj trener mi pridno pomaga in me muči s treningi. Ustrezno razgibavanje se tudi že pozna. Centimetri počasi izginjajo, mišice se nabirajo, zadovoljstvo se eksponentno veča. Tudi hrana mi ne dela preglavic, saj sem že seznanjena z veliko nasveti pri zdravi prehrani. Polna skleda solate je postala že vsakdanjik, mandarine in jabolka pa redni člani moje popotne torbe. Upam, da bom uspešno nadaljevala in se veselo podajala novim izzivom naproti.

Uroš je navdušen, ker se maščoba na njegovem telesu že topi: Treningi potekajo zelo intenzivno, na vsakem sem vsaj 30 minut na napravah, kjer se teče, kolesari ali na orbitreku, torej kurim tisto, kar naj bi se (maščobo), potem pa s trenerjem delava vaje za oblikovanje telesa. Z Alešem se tudi maksimalno trudiva za dosego mojega cilja. Pri prehrani gredo koraki bolj počasi, saj še čakam glavne napotke od Polonce. Sem pa v tem času izgubil dva kilograma. Je pa res, da sem zadnja dva treninga izpustil zaradi hudega prehlada in komaj čakam, da grem kmalu zopet na trening.

Začela jesti zajtrk

Štajerko Polonco pa trenira Gregor Tuš in svetlolaska se je na treninge že privadila: Treninge imam trikrat na teden po eno uro in že so postali veselje in ne napor, kot je bilo to v prvih dveh. Trenutno ne čutim več nobenih bolečin, ki bi bile posledica vadbe in tudi moje počutje se je bistveno spremenilo. Glede hrane pa tako: v prvih dneh sem uvedla zajtrk, kar prej ni bila moja navada. Postopoma sem začela nekatere sestavine umikati z jedilnika in uvajati nove oziroma bolj zdrave. Nisem začela takoj stradati, ker se toliko poznam in vem, da bi spet doživela prehranjevalni šok, kar ne vodi nikamor. Po jutranji kavici brez sladkorja nadaljujem z zajtrkom, ponavadi misliji ali jogurtom, proti poldnevu zaužijem sadje, kosilo je sestavljeno iz piščančjega ali govejega mesa, svinjino umikam, ker se mi zdi, da mi zadnje čase povzroča bolečine v trebuhu, zraven jem zelenjavo, ponavadi solato, odrekam se tudi prilogam (krompir, riž), popoldan je spet na vrsti sadje in zvečer jogurt ali hrenovke. Edino, čemur sem se vedno lahko najprej in najbolj odpovedala, je kruh. Najbolj se silim s pitjem vode. Za zdaj še ni hudo, vendar ne vem, kaj me še čaka.

Akcijo Hujšajmo skupaj so omogočili trenerji: Aleš Brumen, Denis Porčič, David Knafelc, Gregor Tuš in Primož Kobe; strokovnjakinja za prehrano Polonca Prohinar; fitnes centri po Sloveniji: wellness FenikS in SQUASHklubBLED, Laguna v Ljubljani, vadbeni center Cubus v Novem mestu, fitnes klub Maribor.