Nova akcija, nova športna oblačila
V kateri trgovski kompleks naj grem? Na Šmartinsko, Dunajsko, ali morda kar na Rudnik? Zame bi bilo verjetno najbolje, da grem v tistega, ki ga gradijo skupaj s stadionom. Tam sicer ne bi našla drugega kot gradbišče, pa vendar bi mi dobro delo. Ker imam rahle težave z orientacijo, do tja ne znam z avtom, niti ne vem, ali se sploh da. Zato bi do opevanega objekta in nazaj morala peš. Poleg tega tam še ni nobenih restavracij in velike izgube kalorij ne bi mogla nadomestiti s kakšnim kebabom ali čim podobnim. Lahko bi kvečjemu kakšnemu gradbincu iztrgala sendvič iz rok, a sem preveč spodobna, da bi storila kaj takega. Zavedam se, da bi bil zame najboljši sprehod, a kaj, ko moram nujno kupiti novo telovadno opremo, drugače ne bom mogla na trening. "Mar si nisi že za prejšnjo akcijo kupila povsem nove opreme?" me je od namere skušala odvrniti prijateljica. "Seveda sem, a sem tako intenzivno trenirala, da se je obrabila," sem se izgovarjala. "To je bilo samo tri mesece, potem si pa nehala s fitnesom, če se ne motim," je vztrajala. "Ja in?! Sama si rekla, da so oblačila, ki jih delajo na Kitajskem, res poceni, a se hitro uničijo. Moja športna oprema je bila kljub evropski blagovni znamki narejena na Kitajskem in je pač ne morem več nositi," sem se je znebila. V resnici bi lahko nosila opremo, ki sem jo kupila na začetku tega leta, a se mi zdi, da si z novo akcijo zaslužim tudi novo opremo. Poznam kar nekaj žensk, vključno z omenjeno prijateljico, ki samo pomislijo, da bi se začele malo razgibavati, pa že drvijo v trgovine po nove športne artikle. In če ne najdejo najnovejšega modela hudega modnega oblikovalca, raje ne kupijo ničesar, kar pomeni veliko žrtev, saj se tako odpovedo tudi treningu. Jaz sem skromna. Zadovoljim se z lanskimi modeli masovnih trgovskih znamk, da so le novi oziroma niso razvlečeni in sprani. Ne bom rekla, da nisem nabavila detergenta, ki ga v reklami uporablja sestra za črno srajco lepega brata, a ga očitno ne znam pravilno uporabljati. Verjetno zato, ker imam preslabo sprane možgane. Potrebujem novo opremo pa pika!
'Grešim s sladoledom'
Še vedno ne vem, v kateri trgovski center naj grem. Včasih res ni dobro, če ima človek polno rit vsega, saj se je lažje odločiti, ko imaš na izbiro le eno stvar. Tudi na parkirišču se čisto zmedem, kadar je preveč prostih mest, čeprav se vedno znova že vnaprej sekiram, ali bom sploh našla parkirišče in če ga bom, ali bom lahko parkirala, kaj če bo premalo prostora, če bo kdo vozil za mano in mi povrhu vsega še trobil … Zato ob izbiri trgovskega kompleksa razmišljam tudi o tem, kje je najlažje parkirati, pa seveda o tem, kje je največ trgovin z oblačili od številke 46 naprej. Mimogrede, pred letom sem iskala samo trgovine s številkami nad 50, gospodar pa me je včasih popeljal kar v najbližjo prodajalno šotorov, kjer bi gotovo še vedno našla kaj zase. Odločim se za nakupovalni center, ki je najbližje mojemu domu, kjer lahko parkiram skoraj na pragu v trgovine, in kjer imajo največjo izbiro večjih ženskih številk. V veliki trgovini z najrazličnejšimi trgovskimi znamkami doživim šok. Ker nikakor ne najdem svoje najljubše linije oblačil za močnejše, povprašam najbližjo svetovalko. To je namreč nobel trgovina, kjer imajo namesto prodajalk svetovalke. V mojem primeru prodajalk res ne potrebujejo, kajti svetovalka mi pove, da so mojo blagovno znamko ukinili, zato mi svetuje … Ne poslušam je več. Žalujem za svojo znamko, ki je vedno premogla dovolj širine za moje obline. Nikoli me ni razočarala in nič na tem svetu je ne more nadomestiti. V tistem se spomnim, da vendarle ne nosim več največjih številk in da se zame že najde kaj primernega tudi v ostalih trgovinah. Z nekaj truda mi resnično uspe nabaviti športno opremo po mojih merah, a to ni dovolj za tolažbo. Tragično izgubo blagovne znamke, na katero sem se skozi leta bolestno navezala, ublažim šele ob odhodu, ko si privoščim porcijo sladoleda. Brez smetane, seveda.
