Navdušeni ob igranju skvoša

Ines in Claudia sta v tem tednu poskusili igrati skvoš. Kako jima je šlo, boste lahko kmalu videli v videoprispevku, do takrat pa le njuni dnevniki.

Claudia: Čas neusmiljeno beži, komaj se obrnem, moram že pisati nov dnevnik za Nino. Pa saj ni minil že en teden, ali pač je? Hm ... Praznično lenarjenje na novega leta dan, drugi in tretji dan novega leta minila ob jutranjem pohodu na tešče in celodnevnem delu. Prehrana mi načeloma sploh ni delala preglavic (malo beljakovin, malo zelenjave in malo ogljikovih hidratov). Ja, pa je prišel ponedeljek, pa trema za ponovno tehtanje, pa fotkanje in snemanje in rezultat – mnjami blejska grmada.

Torek – snemanje in fotkanje za Zadovoljno.si. Najprej tehtanje in merjenje: rezultat – teža nespremenjena, centimeter še kakšen več kot manj. Razočaranje veliko, ampak me je v dobro voljo spravil trener Denis, ki je krivil različne tehtnice in metre (tehtamo se v Ljubljani, na Bledu in v Kranjski Gori). Mogoče nam Nina 'zrihta' tehtnico in meter samo za nas! Sledil je trening: skvoš. SUPER!!! Obe z Ines sva bili navdušeni in če bo možnost, ga bova sigurno še igrali! Vaje z medicinko pa so bile težke. Predvsem zaradi žogice, ki je imela 3 kilograme!

Ja, dobila sem pa še 'grozilni' mail od Nine: je treba še dnevnike prehrane pisat. Jaz nisem tako vestno bitje kot sotrpinka Alenka. Njen dnevnik prehrane je spisan točno po minutah in točno kaj je jedla in pila. Še na vikendu presenečenja je napisala večerne pijače, ki jih je spila na zabavi! Za takšno vestnost jaz potrebujem kuharja, ki bo kuhal samo zdravo prehrano in tajnico, ki bo vse to zapisovala. Se kdo javi?

Ines: Živjo vsem skupaj! Tako, prazniki so končno za nami in zopet se lahko začne resno trenirati. Sedaj bo vse mnogo lažje, ker ne bo na vsaki mizi polno dobrot, ki bi me premamile. No, saj drugače sem bila med prazniki kar pridna in sem trenirala tudi na silvestrovo. Z mojim partnerjem Boštjanom sva se 31. 12. ob desetih zvečer odpravila na Bled, kjer je bilo silvestrovanje na prostem. Ker se ni dogajalo nič posebnega, sva izkoristila prijetno s koristnim in se odpravila okoli Blejskega jezera. Vzdušje je bilo popolno in srčni utrip ravno pravšnji. Po približno šestih kilometrih hitre hoje sva še počakala ognjemet pod blejskim gradom. Tak trening sva ponovila tudi naslednje dni. Posebej očarljivo je bilo torkovo snemanje na Bledu. Zopet nekaj novega, meni zelo ljubi šport z žogico, skvoš, ki nama ga je predstavil Rožle. Na snemanju je bilo obilo smeha in po skvošu še nekaj vaj s trenerjem Denisom. Sedaj je že novo leto in vem, da bo treba še bolj trdo delati. Kupila sem si vse potrebne vitamine in proteine, kot mi je predlagal trener in pripravljena sem na nove izzive in še težje treninge. Z novim letom sem tudi začela pisati dnevnik prehrane, ki bo pomagal naši strokovnjakinji za prehrano, da bo lažje svetovala vsakemu posebej.

'Mož se je ponovno zaljubil'

Helena in Irena sta razočarani, ker med prazniki nista izgubljali kilogramov, pa vseeno gresta z dvignjenima glavama novim zmagam naproti.

Irena: Prazniki so bili zame kot nočna mora. Pri vsej božji volji, so me vse dobrote premamile in s težkim srcem priznam, da sem pošteno grešila in pridobila kar dva kilograma. Vendar je praznikov konec in s tem ponedeljkom sem zopet trdno poprijela z zdravimi navadami in fitnesom. David me je po moji težki izpovedi le potolažil in zagotovil, da bom že ta teden v stari formi. Ponovno se mi je vrnil nasmeh na obraz in noge so kar lahkotno telovadile na orbitreku. Pošteno sem se spotila in motivacija, da dosežem svoj cilj je ponovno narasla.
Ne dam se, sedaj bom še bolj zagrižena, da ta mesec izgubim kar nekaj kilogramov. Saj gre, le vztrajati moram!

Post se ni obnesel

Monika je poskusila hujšati s postom, Uroš pa je na novoletnih zabavah le malo manj jedel kot ponavadi.

Monika: Groza! Končno uspem s postom malce znižati kilograme, pa se zavem, da med obdobjem treningov, hudo intenzivnega učenja in neskončnih opravkov takole kar ne bo šlo! Zdržala sem 2 dni le ob nekaj jabolkih in limonadi, vendar sem že kmalu začutila utrujenost in vrtoglavico. To ni zame. Ampak, kaj naj vendar storim, ko pa so se kilogrami kar ustavili? Pomislim na modre nasvete naše Nine in se zaženem naprej – držala se bom vseh nasvetov, se pridno potila na treningih, pa bomo videli, kaj bo. Še vedno sem 7 kilogramov od zastavljenega cilja in upam, da mi bo v naslednjih 4 mesecih to uspelo. Trener nama z Urošem obljublja strožje treninge in komaj čakam, da začnemo bolj strogo! Prehrana mi sicer ni delala nikakršnih težav, vendar sem izgubila nekaj motivacije. Sedaj se trudim predvsem zaiti nazaj na pravo pot prehranjevanja. Zelenjava je seveda moj glavni faktor, tudi ogromno sadja pojem, vendar brez ogljikovih hidratov in beljakovin kmalu postanem tako lačna, da se skledi špagetov ne morem upreti. Zato bom s temi neumnostmi nehala in počakala, kaj se bo moj organizem odločil čez nekaj časa. Mogoče pa mi le uspe!

Uroš: Za nami je veseli december, polno novoletnih zabav, na katerih se ponavadi mize šibijo pod obilico hrane. Moram priznati, da nisem imun na dobro hrano in pijačo, zato se nisem upiral dobrotam, vendar pa sem jih užival v manjših količinah, pazil sem le na to, da sem se izogibal mastni hrani. Mislim, da se lahko pohvalim, da izstopam iz slovenskega povprečja pri pridobivanju kilogramov v veselem decembru, saj sem sam izgubil še dodaten kilogram v tem času, tako da sem trenutno pri minus 7 kilogramih, na kar sem zelo ponosen. Sem se pa v tem času ukvarjal s športom tudi izven rednih treningov, predvsem iz tega razloga, da sem lahko grešil pri prehrani ter da bom lažje dosegel zastavljeni cilj.

Polonca pravi, da v tem tednu ni bilo bistvenih sprememb glede kilogramov: Mislim, da mi zaradi vseh teh praznikov kilogrami malo stojijo, pa vendar nisem obupala in grem s polno paro naprej. V prehrani sem tudi nekaj spremenila po navodilih Polonce. Uvedla sem rani zajtrk, saj sem prej jedla komaj okrog 10. ure dopoldan. Treningi potekajo kot vedno, vendar je kak dan bolj naporen od drugih. Tudi doma še vztrajam na kardiu zjutraj, kar mi pripomore, da sem vedno v dobri formi. Okrog novega leta je bilo spet nekaj grešenja, a je tudi to minilo. Gremo lepo naprej in se trudimo čim bolj zdravo jesti in biti v gibanju.

Treningi so jima zlezli pod kožo

Katarina je  preživela enega težjih tednov, Alenka pa je uživala skupaj s svojimi prijateljicami.

Katarina: Za mano je eden težjih tednov, ko se borim sama s sabo, hrano, kilogrami, svojim osebnim življenjem, porazi … Prazniki so na meni pustili posledice, ki jih bom težko izbrisala. Teža je sicer ostala enaka kot pred božičem, vendar sem se hote ali nehote prepustila režimu prehranjevanja, ki bi ga lahko uvrstila nekje vmes med mojim prejšnjim in tem, na katerega se v zadnjih mesecih skušam navaditi. Obiski tu, obiski tam, slab izbor hrane, poseganje po hrani zgolj zaradi tega 'da ne bo zamere', pomik prehranjevanja v večerne ure. Tako se zdaj spet počutim kot na začetku, saj me želodec vsak večer vztrajno sprašuje, kje je njegova večerja. K temu pripišem še ničto število treningov s trenerjem, ki se mi ne javi na telefon (grrrrr !!!) in smo tam. Poskušam se znajti sama na domačem orodju, ki mi je vmes že enkrat razpadlo, zato sem dala 'komando' domačima moškima, da sta priskočila na pomoč, privila vijake in malo 'podmazala'. Zdaj spet veselo gonim in poskušam preslišati še vedno prisotno škripanje in cviljenje. Verjetno tile aparatki, ki jih prodajajo v trgovinah, niso ravno primerni za ljudi, ki želijo telovaditi, so pa priročni za obešanje perila. Gremo dalje. En dan sem celo smučala in tako se mi je zameril še moj najljubši šport, saj so mi smučarski delavci najlepši možni zimski dan, okrašen s soncem in jasnim vremenom, pokvarili z zagonom vseh možnih zasneževalnih naprav, ki so mi vztrajno puhale oster umeten sneg v že tako premražena lica, da ne omenjam vseh kopic snega in praznične gneče. Sem pa le dosegla en uspeh. Hojo po brežiških ulicah sem zamenjala s tekom in občutek je bil čudovit, saj še nikoli nisem tekla pozimi, kaj šele po domačem mestu.

Vmes se ukvarjam s prstno telovadbo in kot že mesece poprej vztrajno pišem prijave za delo na vse mogoče naslove. Še vedno nobenega pozitivnega odgovora. Počasi izgubljam voljo in upanje. Evo, moj trener se je zbudil, telefon že zvoni! Jutri že trening.

Alenka: Poslovili smo se od lepega decembra, ki nam je delal kar nekaj težav, preglavic, skušnjav ... Preživela sem lepo silvestrovo v krogu domačih, uživala v prijetni družbi, se poveselila, malo grešila, a sem si rekla, na silvestrovo si res lahko malo privoščim, pojedla kos ocvrtega piščanca, solato, nazdravila s šampanjcem v novo leto, leto 2010. Zadovoljna, ta veseli december mi je prinesel veliko lepega, novih spoznanj, nepozabni vikend v Špiku z vso ekipo, novih znanstev in dogodkov ter kar je najlepše, dedek Mraz mi je v decembru odnesel dobrih pet kilogramov, prijetno vesela ob izgubi 'kilc', saj te so se običajno decembra le nalagale in kopičile kot za stavo … naj bo takih izgub v 2010 še več ...

Tudi prve dni v novem letu sem z veseljem sprejemala obiske, prav vesela sem bila obiska mojih kolegic, se z njimi neizmerno zabavala, res je bilo lepo, malo pojedle in popile, seveda vse malo grešile, ampak imele smo se tako lepo, prijeten vesel klepet kolegic z malo več kalorijami, ampak vse to bom v kratkem nadoknadila, pokurila, vse te nočne kalorije zabave, pa saj tudi smeh kuri kalorije ne ... Majda, Sonja, Damjana in še ena Sonja, to moramo ponoviti, prav paše kdaj tak ženski žur … do jutranjih ur...

Novo leto je tukaj, z novimi željami, cilji, ki so jasni, naj letos tehnica pokaže še manj, da dosežem svoj cilj. Seveda nisem le pri cilju izgubiti te kilograme, sem bolj pri cilju navaditi se na nov način življenja, s pravo mero gibanja in izbrano prehrano z občasnimi grehi, saj grešiti je včasih lepo, samo, da ni prevečkrat, doseči svoj cilj, ki sem si ga najprej zastavila do meseca maja in sledi tudi dalje do 31. 12. 2010.

Treningi so spet v polnem teku, saj so tudi med prazniki potekali, le od silvestrovega do 2. 1. smo imeli malo počitnic, o kar paše malo počitnic ne ... In že je tukaj 3. 1., počitnic je konec, spet sledi trening, ki traja in traja, minejo tri ure, ampak prav prijeten je in ne boste verjeli, pogrešala sem ga, prav čakala sem, da spet malo skočim na kolo in zavrtim kolesa, da prehodim kakšen kilometer, celo telovadbo sem pogrešala in prav čakala vaje, da malo telovadim. Le kaj se dogaja z mano? Čakam telovadbo, ki je nikoli nisem marala, pogrešam kolo, Qi gong, ki me prav prijetno pomiri. In tako minevajo dnevi, v pričakovanju treningov, ni jih malo, torek, sreda, četrtek, nedelja … in tudi vmes ne lenarim, z veseljem si privoščim kakšen sprehod, raje imam sicer sonček, a tudi dež in sneg me ne ovirata.

S polnim zagonom in akcijo v 2010!

Akcijo Hujšajmo skupaj so omogočili trenerji: Aleš Brumen, Denis Porčič, David Knafelc, Gregor Tuš in Primož Kobe; strokovnjakinja za prehrano Polonca Prohinar; fitnes centri po Sloveniji: wellness FenikS in SQUASHklubBLED, Laguna v Ljubljani, vadbeni center Cubus v Novem mestu, fitnes klub Maribor in fitnes Flex Gym v Trstu.