Že 16 let pa poučuje tudi solo petje, kar jo osrečuje in izpopolnjuje. Obožuje otroke in kot učiteljica petja želi svojim učencem dati ne le tehnično znanje, ampak predvsem zaupanje vase in čim več pozitivne spodbude, česar sama na svoji glasbeni poti ni bila vedno deležna. Z Alyo smo se tokrat pogovarjali ravno o tem, kako pomembno je, da imaš že v rani mladosti podporo družine, okolice in učiteljev v glasbeni šoli, če želiš razvijati svoj glasbeni potencial in uresničiti svoje sanje.
Če se za začetek vrneš v otroštvo – kdaj si začela kazati zanimanje za glasbo in kako so te doma pri tem spodbujali?
Moja kariera v šovbiznisu se je začela že pri petih letih, ko sem posnela svojo prvo televizijsko reklamo za celo Jugoslavijo in to je bila zame nekakšna prelomnica. Takrat sem vedela, da želim to početi tudi v prihodnje. Potem se je to nadaljevalo skozi plesno šolo, glasbeno šolo, kjer sem igrala klavir, in že zelo zgodaj, v 2. razredu, sem ustanovila svojo plesno skupino in jaz sem bila seveda tista, ki je trenirala punce. Na začetku sem v bistvu bolj plesala kot pela, potem sem naenkrat v 3. in 4. razredu začela peti. Najprej v pevskih zborih in potem sem začela obiskovati še ure solo petja. Šele takrat sem dejansko začutila, da pa bi res rada pela.
V 1. letniku sem že začela nastopati, najprej po diskotekah. Imela sem producenta Dareta, ki je skrbel za moje nastope, in tudi starša sta mu zelo zaupala. Čeprav moja starša nista iz glasbenega sveta, sta me na moji poti že od začetka zelo podpirala in me vozila na vse možne urice, kar mi je ogromno pomenilo.
Nekje od mojega petnajstega leta je šlo potem vse samo še navzgor. Začela sem z jazzom, funkom, bluesom, potem šla v pop vode, rock'n'roll vode, no, sedaj pa v popu še vedno ostajam.
Kako pa je v mlajših letih glasba vplivala nate, na tvoje dojemanje sveta in izražanje čustev?
Zelo. Mislim, da se sploh ne bi znala toliko izraziti, če ne bi bila glasbenica. Kot otrok sem imela zelo različna obdobja. Najprej sem bila zelo ekstrovertirana, imela sem zelo močen karakter, bila sem zelo samozavestna, prodorna. Potem pa se je zaradi tega, ker sem doživela blokade s strani osnovne šole in sošolcev, ker sem bila drugačna, to spremenilo. Počela sem stvari, ki so bile takrat mogoče neobičajne. Že takrat sem namreč nastopala, se veliko pojavljala. To je zdaj precej normalno, takrat pa ni bilo. In seveda se potem najdejo sošolci, ki jim mogoče to ni bilo to najbolj pri srcu. In zato sem se začela zelo zapirati. To obdobje je trajalo vse do prvega letnika. Šele takrat sem dobila sošolce, ki so me zelo podpirali in me spodbujali, da pojem in nastopam. Tega nisem bila vajena in se mi je to zdelo izjemno lepo. Še danes sem jim neizmerno hvaležna za to podporo, ker sem jo res potrebovala.
Kakšne izkušnje si imela z učitelji v glasbeni šoli in na urah solo petja? Kako je njihov pristop vplival nate in ali zdaj, ko si učiteljica tudi sama, ubiraš drugačno taktiko?
Večinoma imam zelo lepe izkušnje. Le ena od učiteljic solo petja mi je rekla, da v življenju nikoli ne bom pevka. A čeprav je bila to negativna kritika, me ni ustavila, ampak le še bolj spodbudila, da sem sledila svojim sanjam. Tako da ji nisem ničesar zamerila, ampak sem bila v bistvu hvaležna za to izkušnjo. Sem pa sama zaradi tega kot učiteljica zdaj bolj previdna glede tega, kako komuniciram z mladimi, o čemerkoli. Otroku v rani mladosti reči, da nečesa ne zmore, po mojem mnenju ni v redu.
Kako pa spodbujaš, motiviraš učence, tudi tiste, ki morda nimajo takšnega talenta?
Učenci so različni, stari od 6 pa vse do 60 let. Imam tudi otroške urice za otroke od 3 do 6 let. Nekateri so zelo talentirani, so pa tudi takšni, ki sicer imajo potencial, ampak je potrebnega več dela. To prepoznaš zelo hitro, že po prvi uri. A tudi če nekdo potrebuje še veliko vaje, ga spodbujam. Hkrati pa tudi razumem, da k meni ne prihajajo samo tisti, ki se želijo izoblikovati kot pevci, skočiti na oder in se s tem ukvarjati profesionalno. Ampak je tudi veliko takšnih, ki to počnejo za zabavo. Imam učenko, ki pravi, da k meni pride samo zaradi tehničnih vaj, ker se tako sprosti in pozabi na vse. To je nekaj najlepšega. Res je lepo videti, da ljudje pridejo tudi zato, da se sprostijo od tega norega sveta in šole. Po drugi strani pa ne samo, da želim, da se imajo fino, ampak tudi, da dobijo neko znanje. Učimo se tehnike in potem pojejo, kar si želijo. Tudi inštrumente igramo, klaviature in kitaro.
Kaj poučevanje daje tebi?
Poučujem od leta 2007 in moram reči, da je to zame ena taka izpopolnitev. Zelo, zelo rada pomagam mladim talentom, zelo rada se povežem z njimi, rada vidim, kaj si želijo in v katero smer želijo. In sem vesela, da sem skozi čas razvila nek program, skozi katerega jim lahko pomagam. Moja glasbena šola, Pop Music Center, ni samo glasbena šola, kamor prideš in lahko malo poješ, ampak učencem pomagam tudi, kar se tiče denimo snemanja coverjev v studiu. Pomagam jim pri uresničitvi želja, da lahko posnamejo svoje pesmi. Veliko produkcij delamo, sodelujemo tudi z občinami. Rada vidim, da so moji učenci srečni, da živijo svoje sanje. Trenutno recimo pripravljamo veliki koncert "Abba Mia Forever", ki bo 11. decembra v Celjskem domu. K sodelovanju sem povabila tudi plesno šolo Sebastian, tako da bo to pravi plesno-pevski šov.
Kakšen nasvet bi dala staršem otrok, ki imajo glasbeni talent in kažejo željo po glasbenem ustvarjanju, izražanju?
Staršem svetujem, da ko opazijo talent pri otroku, kakršen koli, naj ga spodbujajo in podpirajo pri tem, tudi če ni najboljši. Pomembno je, da dobi občutek, da v življenju lahko počne, kar koli ga veseli. Jaz svojim učencem vedno polagam na srce, da lahko v življenju počnejo, kar koli si želijo, če mislijo, da so v tem dobri.
Naj zaigra dobrota iz srca!
Da ima glasba nasploh in seveda tudi glasbeno ustvarjanje in obiskovanje glasbene šole, pa naj gre za petje ali igranje instrumentov, pomemben vpliv na razvoj otrok in njihovo izražanje, so pokazale že številne raziskave. Zato je torej, kot pravi Alya, zelo pomembna pozitivna spodbuda, če otrok pokaže glasbeni talent ali željo.
Žal pa nakup glasbenega instrumenta in obiskovanje glasbene šole postaja za mnoge otroke in mladostnike težko uresničljiva želja. Da pa mnogi nadarjeni ne bi ostali za to izkušnjo prikrajšani, sta v skupni socialno humanitarni kampanji moči združila Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) in Skupina Žito z blagovno znamko Žito kruhi.
Del sredstev od prodaje Žitovih najbolj priljubljenih vrst kruha – ajdov kruh z orehi, jelen in hribovc – med 2. 11. in 30. 11. 2023 bo tako podjetje doniralo ZPMS za projekt Glasbenik sem – znotraj programa Eno srce. Namen programa je zagotavljanje pomoči otrokom in mladostnikom iz ekonomsko manj vzpodbudnih okolij pri uresničevanju glasbenih potencialov.
Sponzorirana vsebina
