Poleg tega, da se vas marsikdo še danes spomni kot žiranta iz šova SIT, vas poznamo kot dopisnika za 24 ur, že vrsto let odgovarjate tudi na vprašanja bralk in bralcev o spolnosti in težavah v zvezi na našem portalu. Kaj bi rekli, da je najpogostejša težava, ki jo imajo?

Najpogostejšo težavo oziroma težave prinaša to, da predvsem ženske vztrajajo v razmerjih, kakršnih si ne želijo in si jih niso nikoli želele. In v tem, da ne najdejo, ne vidijo poti ven. Naravnost šokiran sem nad tem, kako veliko žensk ima občutek, da jih partnerji dobesedno izkoriščajo in da manipulirajo z njimi.  V vseh ozirih. In kako veliko jih je razočaranih in nezadovoljnih pa tudi nezadovoljenih v postelji. Morale bi si priznati, da to ni to, in nekako najti izhod. 

Vas kakšno vprašanje kdaj še preseneti?

Vsekakor … Pred časom sem se praskal po glavi zaradi vprašanja, ki se je začelo takole: "Hodim z moškim, ki ima izredno majhnega. To me niti ne bi motilo toliko, če bi bil zares strasten. Seksa kot en star dedek, počasi, brez občutka zame, zares pospeši šele, ko mu prihaja. Sama sem izjemno orgazmična, pride mi na dve minuti, ampak kljub temu si velikokrat zaželim, da bi me "obdelal" bolje, hitreje …" Nisem ji še svetoval. Bom. Moški z majhnim ali s kakršnim koli, posebej pa z izredno majhnim, bi se morali veliko bolj potruditi. Ne samo s strastjo, ampak tudi z oralnim seksom in vsem drugim. Ženska, ki si želi, da moški ne seksa kot en star dedek ... Kako ve, kako seksajo stari dedki, ki jim morda dela krivico… Naj moškemu pove, da si želi hitrejše obdelave in vsega drugega. Komunikacija je v spolnosti zelo pomembna. Če ti partnerica ne reče ničesar, pač misliš, da je zadovoljna s tem, kar ji nudiš. Posebej, če ji kot tej izjemno orgazmični dami, srečnici (smeh), prihaja "na dve minuti". 

Veliko vprašanj se začne v stilu 'Ljubim ga in vse je super, ampak ...'. Bi rekli, da se ženske premalo cenijo in prepogosto vztrajajo v zvezah, ki niso zdrave?

Prav gotovo drži, da vse preveč žensk prepogosto vztraja v nezdravih zvezah. Nikar, nezdrave zveze nikoli ne postanejo zdrave, ampak vse bolj nezdrave. Ni nujno, da ženske vztrajajo v nezdravih zvezah zato, ker se premalo cenijo. Pogosto je v ozadju prepričanje ali upanje, da lahko moškega spremenijo, popravijo, izboljšajo, kakor koli to imenujemo. Mislim, da mnoge ženske vstopijo v razmerje z moškimi, ki niso ravno moški, s kakršnimi si želijo biti, ker mislijo, da jih bodo spremenile. Prilagodile sebi. To ni prav, ne deluje in tudi ni fer. 

Kaj je sicer po vašem mnenju najbolj pomembno za srečno zvezo?

Sam sem prepričan, da je ključno ujemanje, pa ne samo v postelji, ampak vsestransko ujemanje. Spolnost je seveda orjaškega pomena. Ključ do posteljne sreče je v tem, da si oba želita približno enako seksa. Kadar si ga eden želi veliko več kot drugi in kadar je veliko košaric v postelji, se začnejo težave. Ključna sta tudi kakovost, saj dvomim, da se kdor koli brani dobrega seksa, in seveda njen orgazem, s katerim tam okoli 99 odstotkov moških nima problema. Nezadovoljena ženska je tudi z razmerjem nezadovoljna ženska. Ironično je, da se rado dogaja, da, kadar v seksu vse kolikor toliko štima, drugi problemi postajajo večji, pogosto večji, kot so, in preveliki. Denar je žal pomemben dejavnik sreče v zvezah. Ne drži, da več kot je denarja, večja je sreča v zvezi, drži pa, da manj kot je denarja, manj je sreče, ker pomanjkanje prinaša skrbi, stres, prepire, kar vse slabo vliva na zveze. Zelo pomembna je tudi domača delitev dela: ženska je lahko izredno zadovoljena v postelji, pa je vseeno nezadovoljna, če moški pri hišnih opravilih sodeluje samo s trepalnicami. Mnoge ženske mislijo, da se predigra začne z moškim sodelovanjem pri pomivanju posode po večerji … Meni osebno se zdi zelo pomembno to, da moški in ženska v zvezi ohranita samosvoj prostor pod soncem, delno svobodo, neodvisnost in samostojnost, da počneta veliko reči sama. Početi vse v dvoje ali se strinjati o vsem, je zame dolgčas … Naježim se, ko slišim besede: "Midva misliva ..." 

V nekem intervjuju ste nekoč rekli, da nikoli niste verjeli v slavno trditev, da se nasprotja privlačijo.

Res je, nikoli nisem bil "podpisnik" pregovora, da se nasprotja privlačijo. Zaradi svojih izkušenj, pa tudi zaradi izkušenj drugih, ki sem jim blizu. Še vedno to mislim oziroma vse bolj sem prepričan, da imam prav in da je to eden od najbolj nesmiselnih pregovorov. Čim bolj sorodni duši sta moški in ženska, bolj je to pomembno za srečno zvezo. Pomislite samo na nasprotje, ki prinaša največ težav v spolnosti, ko ima eden veliko večji seks apetit kot drugi. 

Časi so se sicer spremenili in dandanes mladi pari kaj hitro vržejo puško v koruzo. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Je to res nekaj novega? Mladi pari so bili vedno nagnjeni k temu. Mnoga razmerja že po nekaj mesecih, večina pa tam dveh, treh letih, če par ostane toliko časa skupaj, zahtevajo čas, napor, energijo, potrpljenje, prilagajanje, kompromise, da je zveza uspešna in monogamna. Monogamija je, bodimo iskreni, naporna. Zanjo se je treba truditi. Ves čas. Na različne načine. Morda je danes večina mladih, ki prekine razmerje takoj, ko zadeve niso več samo rožnate in samo romantične, še večja, kot je bila v moji mladosti. Zadeve nisi več samo rožnate in romantične, ko par zaživi skupaj in se ne dobiva samo za zabavo in seks. Zato ni dobro hiteti pod isto streho, čeprav si to želimo, a navadno zaradi različnih razlogov, mladi moški zato, da imajo seks vedno na dosegu … no, roke, mlade ženske pa takrat, ko pomislijo, da gre za tako imenovano resno zvezo, ki nekam pelje. To, kar je najbrž novo v zdajšnji družbi, je, da nas je okolje, od filmov do družbenih medijev, nekako prepričalo, da so že prva znamenja nezadovoljstva v razmerju znamenje, da v njem ni možnosti za uspeh. 

Zdi se mi, da se je spremenil tudi odnos moških do žensk. Da ste bili včasih večji kavalirji, da ste žensko bolj častili, če se lahko tako izrazim ... Kakšen je vaš pogled na moderno osvjanje?

Sam nisem nikoli nehal biti kavalir, ker spoštujem, občudujem in častim ženske v veliko ozirih. Kot matere, kot žene, kot hčerke, kot prijateljice. Ne gre samo posledico spremenjenega moškega odnosa. V sodobnem svetu so tudi ženske, ki se jim zdi kavalirstvo zastarelo, celo poniževalno do žensk. 

Kaj pa na spoznavanje prek spleta? 

Vsekakor ga odobravam, saj je izbira veliko večja, vendar svetujem previdnost. Pa ne samo zato, ker je splet poln čudakov. Tudi nevarnih in zelo nevarnih. Pomemben je cilj spoznavanja. Mnogim je cilj samo seks. S tem ni nič narobe, če je to cilj obeh, je pa zelo narobe, če je njen cilj ljubezen, njegov pa samo seks. Ali obratno. Poznam vrsto parov, ki so našli ljubezen in srečo na spletu. Žal pa tudi kar nekaj moških, "tinderašev", ki se imajo za velike osvajalce, bolje rečeno podiralce. 

Sicer pa tudi slikate in pišete tudi erotične zgodbe. Kakšen odnos bi rekli, da imamo Slovenci do erotike? Smo glede tega bolj sramežljivi in zadržani? 

Slovenke, ponavljam Slovenke, imajo rade erotiko. Slovenci pa ne ravno. To najbolje vem zaradi zanimanja in odzivov mojih bralk in bralcev. Mirno rečem, da je razmerje med bralkami in bralci osemdeset proti dvajset odstotkov. Slovenke niso ravno sramežljive in zadržane, Slovenci pa tudi ne. Vsaj večina.   

So Britanci bolj odprti?

Britanke so, Britanci pa ne. Moški so na Otoku vsekakor bolj zadrgnjeni in zadržani. Ko nagnejo tri, štiri piva se sprostijo. Alkohol je na Otoku žal pomemben "lubrikant" odnosov med ljudmi, tudi med moškimi in ženskami, kar pogosto vodi v vse vrste vulgarnosti. Ob besednjaka do dejanj. 

Katera oblika izražanja vam je sicer ljubša? Pisanje ali slikanje?

Obe obožujem. V obeh se izgubim v samosvojem svetu. V obeh z idejami in željami, domišljijo in spomini in tako naprej. V enem z besedami, v drugem z barvami. Če se dalj časa posvečam pisanju pogrešam slikanje. In obratno. Če zaradi obilice dela nimam časa ne za enega ne za drugega, sem kar nesrečen. 

In ko sva ravno pri erotičnih zgodbah, pred kratkim ste izdali novo knjigo z naslovom S kačo na polju marjetic. In to na kar 600 straneh. Nam lahko o njej poveste kaj več? Koliko časa je nastajala?

Šeststostranska knjiga dolgo nastaja. "Težka" je 700 gramov. Nastajala je veliko let, saj gre za zmes nekakšnih zbranih del. Gre za moje meni najljubše zgodbe, ki sem jih oplemenitil, in nove zgodbe. Skupaj jih je blizu sto. Hotel sem jih imeti sto, pa jih nikakor nisem mogel spraviti na šesto strani, kar je bilo največ, kar so bili pripravljeni stiskati v londonski tiskarni, s katero uspešno sodelujem že več let. Želel sem imeti najdaljšo in najdebelejšo knjigo zgodb, ki jim lahko rečemo erotične zgodbe, vendar so tudi zgodbe o razmerjih, ljubezni in seksu. Ne nujno ravno v tem vrstnem redu. Gre za mešanico vseh treh, v katerih prevlada enkrat ena, enkrat druga in enkrat tretja sestavina. Seveda se dogajajo v določenem času in prostoru, v različnih obdobjih življenja. Dogajajo se različnim parom, od mladih do manj mladih, od legalnih do ilegalnih. 

Kako radi Slovenci berejo erotične zgodbe?

Slovenci bolj malo. Kot večina moških vsepovsod po svetu raje gledajo kot berejo erotiko, natančneje pornografijo. Velika večina moških poleg tega misli, da se ne more naučiti nič novega, da o seksu vse ve. Slovenke pa rade berejo erotične zgodbe, vsaj moje (smeh). Veliko lepega sem že prebral o moji Kači na polju marjetic. Že o samem naslovu. Ena od bralk je napisala, da je noro dobra. Moja prijateljica in znana oboževalka Tina je napisala, da se "takšna knjiga bere med nogama" in da mi bo poslala račun za hladno vodo, s katero se mora hladiti po branju, "ker tuš dela nadure". Všeč mi je bila tudi nasprotna pohvala trenutno samske bralke, ki je po 224. strani naredila "pavzo, ker ni šlo več naprej". Napisala je: "In ne, nisem šla pod hladen tuš. Raje po 'najboljšega prijatelja', ker ob takšni skoncentrirani energiji je hladen tuš resnično velika zmota. In potrata vode, časa in energije." Takšni odzivi osmišljajo erotiko pa tudi pisanje erotike.

Vsako poletje se z družino odpravite v Mojacar v Španiji. Kakšne imate načrte letos glede na trenutno situacijo?

Kaotične. V normalnih časih bi že bili tam. Do nedavnega smo bili britanski državljani spet dobrodošli v Španiji in nazaj brez karantene, te dni pa smo izvedeli, da bi morali po vrnitvi iz Španije za štirinajst dni v karanteno. Nekako ne čutim enako velike željo po zame magičnem Mojacarju, kot sem jo prejšnja leta, ko vidim ljudi z maskami na plažah in vsepovsod drugod. V načrtu je septembra.  

Poletje je sicer čas, ko nam hormoni najbolj 'podivjajo'. Je to tudi čas, ko imate največ navdiha za pisanje in slikanje?

Vsekakor. Poletno sonce, vročina in svetloba, pa razgaljenost so deli hormonske življenjske baterije, ki nas celo v razmeroma kratkem času napolnijo za kar nekaj časa. Trenutno sicer pišem kratke zasnove ljubezensko-erotičnih zgodb v obdobju karantene, ki bo kljub drugačnim napovedim prinesla več ločitev kot dojenčkov, vsaj na Otoku. 

Vaš najljubši motiv za slikanje je sicer žensko telo. Tudi lepotni ideali tega so se v zadnjih letih močno spremenili. Po tem, ko je bilo moderno zelo vitko, so sedaj že nekaj let 'in' obline v stilu Kim Kardashian. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Uh, Kim Kardashian? Ojoj, ne, hvala. Kar je preveč, je preveč. Morda ne za slikanje. Vedno sem imel rad ženske obline in doline, spredaj in zadaj,  a daleč od rubensovskih. Mislim, da slika, ki sem jo naslikal za naslovnico knjige, kar verno ponazarja vse to, kar najraje vidim, opisujem in slikam, vključno z urejenim vrtičkom, ki se bo upam vrnil tja, kjer mora biti, veliko bolj množično, kot se je. Že leta navijam za to in ne bom odnehal. Mnogi me sprašujejo, ali favoriziram blondinke? Odgovor je ne. Ta je blondinka, ker se bolj ujema z marjeticami. Mnogi me tudi sprašujejo, kje je kača na sliki (smeh). Skrita je v marjeticah … 

Brane 3 srečnicam podarja svojo novo knjigo S kačo na polju marjetic!

Izpolnite spodnjo prijavnico in 5. 8. po 12. uri bomo med vsemi izžrebali 3 nagrajenke, ki bodo o tem obveščene po elektronski pošti. Za vse tiste, ki tokrat ne boste imele sreče, pa mu lahko pišete na Facebooku in z veseljem vam bo poslal kopijo svoje nove knjige!