David, če začneva na začetku, ti moram seveda čestitati za sinočnjo izpoved in pogum, da spregovoriš pred celotno Slovenijo. Kakšen je bil odziv po sinočnji oddaji?

Čustven. Prejel sem ogromno sporočil, ki sem jih prebiral do šestih zjutraj, pa še nisem prišel čez vsa. Še zdaj je čustveno, zelo čustveno, nisem mislil, da bo tako. Razmišljaš o vseh teh letih, ko nisi čutil, da lahko narediš nekaj takega, in si čakal nekoga drugega, da to naredi.

Marsikdo je na naši medijski sceni že leta, morda celo desetletja, pa še vedno čuti potrebo po skrivanju. Kaj meniš o tem?

Eden izmed razlogov, zaradi katerih sem šel v tujino, je bil tudi ta, ker so meni govorili, da mi o tem ni treba govoriti. ’Saj si lahko tiho, pa smo vsi srečni.’ Ne, vi ste srečni, jaz pa nisem (smeh). Zato sem takrat šel. Tisti, ki se skrivajo, pa vem, pod kakšnim pritiskom so, vem, kako se počutijo, zakaj se bojijo … To so ljudje, na katere se ne sme pritiskati. Sami se morajo odločiti, da povejo in to takrat, ko bodo sami pripravljeni. Zdi se mi izjemno nepošteno, da ljudje morda pritiskajo nanje, ko pa je očitno, da bijejo bitko že sami s sabo. Zdaj sem to naredil jaz, mogoče pa s tem odprem vrata še komu. Upam (smeh).

Sam si povedal, da si dolgo časa čakal, da nekdo naredi to, kar si zdaj naredil sam. Od kod si črpal pogum, da odkrito in javno spregovoriš o tem?

Tega ne razumem kot pogum, ker sem pričakoval, da bo precej lažje, kot je dejansko bilo (smeh). Precej lažje je o tem govoriti na družbenih omrežjih, ko si pripravim besedilo, ko vem, kaj hočem sporočiti, tukaj pa te sprašujejo. Osebna vprašanja, na katera morda sploh nisi pripravljen govoriti. Ali pa si zgodbo želiš deliti, a še vseeno ne veš, do kakšne mere bi šel. Se pa zahvaljujem ekipi POP TV, ker so mi pomagali pri tem, da sem svojo zgodbo predstavil, kot sem želel. Nisem si želel, da bi kdo mislil, da želim svojo spolno usmerjenost izkoriščati, ampak res želim predvsem s to zgodbo komu pomagati.

Bi rekel, da je to glavni razlog, da si spregovoril?

Zagotovo je to glavni razlog! Jaz imam okrog sebe ljudi, ki me podpirajo in sprejemajo. V Angliji mi tega sploh ne bi bilo treba narediti, tam te ne vprašajo po spolni usmerjenosti. Ko sem se vrnil v Slovenijo, pa sem o tem moral spregovoriti.

Torej lahko rečeva, da je drugačen občutek, ko naglas poveš, da si gej, v družbi v Sloveniji ali pa v Angliji?

Jaz sem bil pred leti v Sloveniji pod ogromnim pritiskom. Vsak je imel neko mnenje, vsi so govorili o tem, da sem gej, kar me je že v osnovi zatiralo, ker je bilo to po navadi v zelo zaničevalnem kontekstu.

Govoriš o javnosti ali o zasebnem življenju?

Zasebnem, npr. v šoli. Zaradi tega zaničevalnega konteksta sem se še bolj zapiral vase. O tem sem govoril prej, ko sem rekel, da se morda tudi zdaj kdo počuti enako. Ja, drugače je v Angliji in Sloveniji, tudi v Sloveniji prej in zdaj. Dosedanji spomini na Sloveniji so me vezali predvsem na to, sedanjost pa je v Sloveniji lepa. Res sem dobil ogromno, ogromno podpore. Pa sploh še nisem vsega prebral.

Tako kot pod vsakim pogovorom bo zagotovo tudi pod najinim komentar o tem, da je to tvoja odločitev. Pa je to res odločitev?

Nekje sem prebral, da je nekdo dobro vprašal, zakaj bi si otežil življenje. Ja, lažje bi mi bilo, če bi se poročil z žensko, vsi moji in bližnji bi bili srečni, vse bi bilo lepo … Če bi bila to odločitev, bi se morda nekoč res za to odločil. Ampak to ni odločitev, saj že od malega vem, kdo sem. In zdaj bi se odločil za točno takšno življenje, kot sem in kot ga imam. Če bi bila odločitev zdaj, bi ostala enaka.

Vseeno pa nisi povedal nič o ljubezni. Si v razmerju oz. ali si tega želiš? Marsikdo je namreč še vedno mnenja, da geji niso za resne zveze.

Jaz sem samo za resne zveze, ostalo me ne zanima! Zato pa sem že toliko časa samski (smeh). Ne, to, da geji nismo za resne zveze, je zgolj stereotip, kot so npr. tisti, da pravi moški rigajo in prdijo ali pa da ne smeš obleči roza majice. Verjamem, da so geji bolj seznanjeni s spolnostjo, ker so se morali s tem soočiti. Mi vsi smo spolna bitja, geji smo morali o tem zgolj več razmišljati. Ampak ja, jaz sem pa že kar nekaj let samski in mislim, da bo tako tudi ostalo. Navajen sem na to in mislim, da se ljudje preveč vrtimo okrog tega, kdaj bo kdo koga spoznal. Jaz sem to že predelal. Svojo prvo ljubezen sem imel pri dvajsetih in takrat sem dojel, da meni ta oseba ne more prinesti prave sreče – in jaz njej. Zdaj sem sam, ko pa nekoga spoznam, si želim, da bi bil to nekdo, ki ima svoje življenje, je srečen, zadovoljen s seboj, meni pusti, da živim svoje življenje … mogoče celo veza na daljavo.

Kje pa vidiš več potenciala: pri slovenskih ali britanskih moških?

Ne vem, o tem pa nisem razmišljal. Odkar sem se vrnil v Slovenijo, je še nisem zares užil, moja relacija je POP TV in dom. Ko sem prost, vadim in počivam, to je to. Se mi pa zdi, da ima Slovenija ogromno potenciala (smeh). Hkrati pa me je strah, da se ti moški nekje v ozadju še vedno bojijo izpostaviti, me v mestu prijeti za roko, objeti, poljubiti … Zdi se mi, da je strah tukaj še močno prisoten, v Angliji pa tega ni.

V šovu Znan obraz ima svoj glas si do zdaj postal Fred Astaire, Jim Carrey v Maski, s katero si odnesel tedensko zmago, in Hozier. Bi lahko izbral svojo najljubšo preobrazbo?

Prejšnji teden sem mislil, da je to Maska, zdaj pa … morda Hozier. Obe preobrazbi sta bili posebni. Prvi teden sem bil zelo prestrašen, počutil sem se zelo izpostavljenega, ker je bil to moj prvi nastop v Sloveniji po dolgem času. Potem pa sem z Masko prebil led z vso norostjo in res sem se sprostil. Tretja oddaja pa je bila zelo čustvena. Ta pesem, ta nastop mi bo najbrž za vedno dvigal kocine in me spravljal v jok.

Ta teden se boš prelevil v Justina Bieberja. Kakšno je tvoje mnenje o njem?

Mislim, da je sicer dobra oseba, prijeten fant, ki pa se morda tako kot vsi ostali še vedno malo išče. To je pa še težje, ko imaš toliko oči na sebi. Jaz mu malo prizanesem, naj dela, kar hoče. Morda se včasih ne pokaže takšen, ampak verjamem, da želi v osnovi zgolj dobro.

Pred dnevi si izdal tudi pesem Free Minds. Lahko poveš kaj več o tem?

Vse se je odlično poklopilo. Pesem sem napisal ravno na poti v Anglijo, ko sem se vračal z enega izmed prvih sestankov za Znan obraz ima svoj glas, kjer sem prav tako veliko govoril o svojem življenju. Spomnim se, da sem na letalu napisal besedilo in z njim sem ugotovil, da se ne sramujem več, da sem zdaj ponosen. Napisal sem besedilo, ki pokaže, da verjamem vase, da sem močnejši, kot sem si mislil. V življenju greš skozi različna obdobja, tudi takšna, ko dvomiš vase, tako se tudi pesem začne, potem pa v refrenu ugotovim, da ne bom jokal in se sramoval, ker nima smisla. Ne bom poslušal komentarjev drugih, ampak bom ostal zvest sebi. Ponosen sem na to besedilo. Ko sem napisal zadnji del pesmi, sem čutil, da je to pravo sporočilo in tudi izšla je v pravem tednu zame. Še videospot sem posnel v cerkvi, ker sem želel pokazati svojo raznolikost, in tako podobno je bilo tudi pri Hozierju. Res je vse namenjeno, povezano … Melodijo zanjo pa sem napisal v sodelovanju s producentom Minlessom.