Ko dobiš sporočilo uredništva Zadovoljna.si, da nekaj napišeš o življenju, ljubezni, poslu … Takšnega povabila zagotovo ne zavrneš, ker zakaj pa ne bi delila svoje zgodbe in misli, ki jih imam? Teh seveda ni malo. Minili so trije dnevi, ko sem objavila video Dajem odpoved – sama sebi na svojem YouTube kanalu in verjetno je to tudi glavni razlog, da sem dobila to povabilo.
Zdaj ko je prva faza mimo, premlevam vse te občutke in vtise po sami objavi. Kaj čutim? Čutim olajšanje, olajšanje, da sem lahko povedala na glas, zakaj se poslavljam. To pa ni bilo slovo le od lastnega posla, ampak tudi od Slovenije, natančneje, od mojega mesta Ljubljane. Nekako na to temo, zakaj sem si dala odpoved, ne bi rada izgubljala besed, saj si to lahko pogledate v videoposnetku. Lahko pa delim z vami, zakaj se poslavljam od Slovenije.
Ko pišem to, sedim v svojem rojstnem mestu Beogradu. Hektika, odmerek anarhije in velik odmerek Balkana so besede, s katerimi bi opisala to mesto. Ampak jaz diham, diham s polnimi pljuči. To mesto ima neko posebno energijo in mi zato še toliko bolj tečejo prsti. Stara sem bila slabo leto, ko sem zapustila rojstno mesto in pristala v Ljubljani, ampak ta temperament je očitno ostal zakoreninjen v meni ter ne zamre zlahka. Če bi me vprašali, kako bi opisala mesto Ljubljana, je moj klasični odgovor: “Zelo lepo mestece, varno, idealno za družinsko življenje, za zdravo življenje. Mesto, kjer vsi poznamo vsakogar, in mesto, kjer vsi vse vemo o vsakomur in hkrati nihče nič ne ve o nikomur. Povprečje, ja, najbolje je ostati v povprečju, ker tako te nihče ne obsoja, tako si v redu.”
Tako nekako gre to. Ampak mene to 'povprečje' izjemno dolgočasi. Dolgočasi me do te mere, da me že kar duši. Zadnje leto še bolj kot prejšnja. Tako sem se odločila, da je čas, da si z Ljubljano rečeva zbogom, vsaj za nekaj časa. Potem pa se začnejo vprašanja. ''Kam pa greš? Kaj boš pa delala? Za koliko časa pa greš? A te ni nič strah? A kar tako boš šla? Pa imaš koga tam?'' Po vprašanjih sledi še večje začudenje, ko odgovorim, da grem najprej na Bali, in ne, nimam nikogar tam, in ne –ne vem, za koliko časa grem, in ne – ne vem še, kaj bom delala, in ne – ni me strah. Strah česa?
Lačna in žejna vem, da ne bom, vse ostalo je sekundarnega pomena. Kdor delo išče, ta delo najde. Tako to je. Uhhh, ti plani. Zakaj bi jih potrebovala? Zakaj bi morala imeti vse načrtovano? Kje to piše? Pa smo spet pri teh ustaljenih smernicah in povprečju. Probala sem te smernice in se nekako ne najdem v tem. Stara sem 32 let, nimam fanta, nimam otrok, nimam redne službe, nikoli je nisem imela, nimam kredita in nimam plana imeti otrok. Tako, zdaj veste. Tudi takšni živimo in ne boste verjeli, se imamo prav super. Zdaj pa grem potešit ta svoj hektični, balkanski duh, ki živi v meniin to tako, da se podajam na pot v neznano … No, pa do naslednjič.
Katarina Benček
Katarina je ena od slovenskih estradnic, ki brez težav pozirajo brez ličil. Kako so videti, lahko preverite TUKAJ.
