Kristijan Crnica je avtor več kot petdesetih pesmi, vendar se njegova avtorska zgodba šele zdaj zares začenja. "Dolgo si nisem upal stopiti v svoje čevlje, zdaj pa vem, da je to edini način, da sploh živim," pravi o svojem ustvarjalskem razvoju. Pred tem se je javnosti že predstavljal tudi kot pevec na večjih odrih, tako samostojno, kot tudi s svojim projektom Kabum. Je pevec, tekstopisec, skladatelj, kitarist, klaviaturist in improvizator. Prvič smo ga imeli priložnost videti in slišati v prvi sezoni Slovenija Ima Talent, kasneje pa tudi na festivalih in spontanih nastopih na ulicah slovenskih mest. "Spontan sem in neposreden, česar se ljudje sprva prestrašijo, toda le za nekaj sekund. Potem ugotovijo, da gre v resnici za najbolj pristno pristnost in pričnejo v tem uživati."

Z glasbo si obkrožen že od malega, v enem od intervjujev si dejal, da si verjetno pel že v maternici, pa kljub temu si šele zdaj izdal svoj prvi singel. Zakaj šele zdaj in zakaj prav zdaj? Kaj se je spremenilo?

Vsi vemo, da jaz že dolgo pojem in da se tu pa tam pojavim kje na sceni. In do sedaj se o meni ni nič slišalo. Marsikdo ima o meni tudi verjetno občutek, da ne naredim stvari do konca, in ja, strinjam se s tem. Do sedaj je bilo to zato, ker sem v resnici precej hiperaktiven in moj fokus je bil velikokrat razpršen, dokler se ni zgodilo to, da sem se odločil, da se v življenju 100 odstotno predam glasbi. Tudi tako, da sem naredil nekaj zelo, zelo pogumnega, in sicer sem zapustil svoje delovno mesto. 

V službi sem bil osem ur na dan in nisem imel dovolj časa in energije, da bi delal tudi na svoji glasbi. To se mi zdi, da je ena taka točka, ko ljudje lahko vidijo, da sem zapustil cono udobja zato, da sem lahko začel živeti svoje sanje. In vem, da me marsikdo razume, pa da me marsikdo tudi ne. Toda to je zdaj moj čas. Poleg tega pa se je zgodilo tudi to, da sem se uvrstil v finale hrvaškega šova Supertalent, kar je zagotovo nek medijski 'buster'. Zavedam se, da moram zdaj zajahati ta val, ki me že nekaj časa čaka. Pride čas, ko je treba vzeti stvari v svoje roke. 

Obenem pa sem zelo hvaležen tudi svoji booking menedžerki Maji, ki mi je priskočila na pomoč tako, da je naredila stvari zame, ki jih jaz žal nisem uspel v vsem tem času, zato, ker sem nekdo, ki rabi ustvarjat in ne nekdo, ki se ukvarja s papirologijo in administracijo. Ta del je prevzela ona, jaz pa imam veliko več motivacije za pojavljanje v medijih, nastopanje in ustvarjanje glasbe.

Visoka uvrstitev je zagotovo tudi dobra potrditev tega, da si na pravi poti. Ti je dala samozavest za naprej?

Bodimo iskreni, hrvaška publika je na glasbenem področju še malo bolj kritična. Je res tudi to, da obožujejo glasbo in so ji zelo predani. Meni je to, da sem se uvrstil v finale tako priljubljenega hrvaškega šova, dalo veliko potrditev, da je to to. Tudi njihovi komentarji so se me res globoko dotaknili. Sam se zelo rad učim od ljudi, kjer so danes tam kje so in kjer si jaz nekoč želim biti in ki so bili nekoč tu, kjer sem jaz zdaj. Od njih se najraje učim, ker je najbolj logično, da mi znajo oni najbolje svetovati. 

Ljudje si včasih ne zaupamo dovolj in potrebujemo nekoga, da nam da potrditev, da smo na pravi poti. Tudi jaz sem včasih imel dvome in se spraševal, ali bo moja glasba všeč drugim. Ali so moja sporočila dovolj močna za ljudi? Zdaj mi je za to vseeno in vem, da to kar počnem zdaj, je to kar si želim početi. Mislim, da je to neko vodilo, ki dokazuje, da sem na pravi poti. 

Večja medijska izpostavljenost prinese tudi številne komentarje na spletu, ki niso vedno pozitivni. Kako se soočaš s tem?

Tekom življenja sem dobil precej trdo kožo, ker je name že padlo veliko neprijetne in negativne energije. Če sem čisto iskren pa niti ne berem veliko teh komentarjev. Preberem zasebna sporočila in občasno preletim tudi komentarje, seveda, ampak ti komentarji ne vplivajo na moje življenje.

Pred nekaj dnevi si izdal svoj prvi singel, ki nosi naslov 'Ta dan', in za katerega si posnel tudi videospot. Nam lahko o njem poveš kaj več. 

Ja, ljudje pravijo, da jim je zelo všeč. Verjetno je marsikdo pričakoval, da bom izdal kaj bolj spektakularnega, ker vedo, da sem poln energije. Ampak smo naredili ravno obratno. Šel sem v globine neke umirjenosti in želel sem izdati pesem s tem sporočilom. Ljudje pogrešamo osebe, ki so bile nekoč del našega življenja. To je naša resnica, večkrat se spomnimo na nekoga. 

Kdaj si najbolj ustvarjalen, ko si srečen, ali ko preživljaš težke trenutke?

Imel sem obdobje dveh, treh let, ko sem pisal samo vesele komade. Dokler nisem ugotovil, da manjka globine. Zdaj pa sem začel pisati pesmi o nepredelanih čustvih. Naslednja pesem, ki bo izšla, nosi naslov 'Bela' in je napisana za dekle, ki je doživljala stiske, s katerimi se sooča marsikdo. A pogosto je tako, da se z njimi ne znamo soočiti in zato sem napisal pesem, ki zelo jasno govori o teh občutkih in tudi pomiri srce in dušo. 

Zdi se mi, da glasbo doživljaš zelo čustveno.

Ja, zelo. Zelo sem v tem občutku. Marsikdo bi rekel, da sem poduhovljen, a zdi se mi, da sem dobil neko veliko darilo, da lahko skozi mene prehajajo takšne stvari. In zato sem tudi zelo hvaležen. Moja želja je, da ljudje uživajo v  moji glasbi. Vem, da sem trenutno velik človek z malo vidnosti, vendar se to spreminja. In vem, da mora ta glasba priti med ljudi. 

Dandanes je poplava novih izvajlcev in ustvarjalcev, ki si želijo uspeti. Kako težko je najti svoj glasbeni stil? 

Največji izziv je to, ker se stil ves čas spreminja, sploh, če si človek nenehnega spreminjanja. Tak človek sem tudi jaz. Pred kratkim sem si dal narediti svoj prvi tatu in to precej velikega. Za to sem se odločal 15 let, ker sem se bal, da mi ne bo všeč in bom hotel drugega. Rad imam spremembe in ves čas se spreminjam. Ves čas pa se spreminja tudi moj stil. Ostaja pa enaka osnova, ki ima popevkarsko noto, malo countryja in dodatek 'old school' rocka. 

'Ta Dan' je nežen, a vendar veličasten komad v produkciji legendarnega Žareta Paka in enega najboljših v tem poslu, Janeza Križaja. Avtor skladbe je Kristijan napisal v sodelovanju s Tomijem Zupančičem (MRFY) in Miho Korenom, basistom iz spremljevalnega benda, v katerem v skladbi igrajo še Gašper Peršl (bobni), Igor Leonardi ter Tomaž Zupančič (kitara) in Anže Vrabec (klaviature).

Kaj ti pomeni sreča in kaj je zate uspeh?

Marsikdo bo mislil, da je zame uspeh to, da moja glasba prihaja ven itd. Ampak to ni res. Uspeh je zame, da sem miren v sebi. Vse ostalo je posledica tega. Moj notranji mir je moj največji uspeh. Ko gre za srečo pa sem človek, ki me zelo hitro osrečijo stvari. Tudi najmanjše stvari mi polepšajo dan in tudi kadar imam slab dan, hitro najdem nekaj kar mi ga polepša. Naravno mi je, da v vsaki stvari vidim nekaj lepega in zelo sem hvaležen za tak 'mindset', ker vem, kako zelo naporno je, če ga nimaš. Ker sem bil v takšni situaciji. Lepo mi je v življenju tudi zato, ker imam rad to kar delam. Bodimo v tem, kar trenutno čutimo. 

Kako boš preživel letošnje praznike?

Večinoma bomo doma. (smeh) Veselim se praznikov, ker bo mama naredila vse svoje jedi, potem pride še vsa cela družina in nas je čisto preveč v mali sobi, ampak se imamo radi. Vsako leto imava tudi z mojim dobrim prijateljem Robertom Roškarjem en tak pohod dan pred božičem, ko za ljudi pripraviva take majhne 'pranke'. To je sedaj že tretje leto zapored in vedno jih tudi posnameva, zato naju spremljajte. (smeh)

Kakšni pa so tvoji cilji za leto 2023? Kaj so tvoje želje?

Najbolj si želim tega, da bi na radiu slišal svoj komad, veliko koncertov in pa definitvno kakšno potovanje. Vsaj za en teden, da grem nekam, kjer ni ničesar. 

Prižgi svojo zvezdo tudi ti, upaj si in se prijavi na novo sezono šova Slovenija ima talent! Prijavnico najdeš TUKAJ!