Se ti zdi, da ima to, da si ženska, kakšne posebne prednosti ali slabosti?

Takoj bi rekla, da se vsak človek ne glede na spol spopada z lepimi in grdimi stvarmi, in to je preprosto življenje, pomembno pa je, kako se ga lotiš. In jaz kot ženska se trudim, da se tega lotevam vsak dan z nasmehom na obrazu.

Bi zase rekla, da živiš bolj spontano ali greš po racionalni in premišljeni poti?

Mislim, da je to tandem. Včasih se nečesa lotim racionalno, drugič pa spontano, z občutkom. In potem spet ni v redu, ko vklopiš preveč čustev, tako da menim, da mora biti neka mešanica obeh. Ni pa pravila.

Pravijo, da imate ženske dobro razvito intuicijo. Bi rekla, da ti je intuicija v življenju večkrat pomagala pri sprejemanju odločitev?

Ja, tu se lahko še navežem na prejšnje vprašanje, saj se mi zdi, da je prav pri odločitvah najboljše, če odklopiš glavo in ne razmišljaš. Samo predaš se temu, kar naj bi bil šesti čut, intuicija, ali pa preprosto slediš čustvom, ker vem, da čustva nekaj naredijo v želodcu in tisto je največkrat najbolj prav.

Kako pa je s prijateljstvi med igralkami, koliko je zavisti?

Prijateljstvo absolutno obstaja, je pa tudi zavist del življenja, a v večini srečujem ljudi, ki se odločijo, da se ne bodo prepustili zavisti, ker to boli. In če si zavisten, to boli predvsem tebe. Mislim, da je to, da nisi zavisten, naloga, ki si jo mora zastaviti vsak, sploh v današnjem svetu, kjer se ti, ko gledaš druge, mogoče zdi, da bi jih moral posnemati. A to ni dobro, moraš imeti neko svoje jedro in biti srečen sam s seboj. Mogoče zveni banalno, ampak mislim, da če kvariš, kar gradiš, to nima smisla, kajne?

Se kdaj zalotiš, da si rečeš: 'Dovolj, vzemi si čas zase, da ne boš pregorela!'

Ni še prišel ta trenutek (smeh).

Kaj je tisto, kar te najbolj sprosti in umiri?

Odvisno od dneva. Včasih se najraje uležem in preberem kakšno knjigo, včasih telovadim, plavam, poležavam na soncu ... Res je vsak dan malo drugačen. Včasih je treba energijo sprostiti, spet drugič umiriti. Se pa ukvarjam tudi z jogo, meditacijo ... Sprosti me pa tudi to, da se igram z otroki.

Ženske ste ves čas pod pritiskom, da morate izgledati popolno, da mora biti vse, kar naredite, popolno, in da vse zmorete same. Se ti zdi, da ste preveč zahtevne same do sebe?

Jaz bi se najprej vprašala, kaj je popolno, saj si vsak članek popolnost razlaga zelo različno. Tudi to, da si v življenju želiš vse narediti sam, se mi ne zdi pametno ali zdravo, sploh se mi ne zdi človeško, saj verjamem, da je v človeški naravi, da si pomagamo. Niti jaz ne bi bila takšna, kot sem, če ne bi imela ob sebi prijateljev, družine, partnerja, ki mi pomagajo. In to me naredi popolno. Da pri drugih dobim moč, da sem to, kar sem.

Kdo oziroma kakšna je zate superženska?

Jaz sem superženska (smeh). Ne ... Vsaka ženska je boginja, prepričana sem o tem, le pridobiti mora pogum in zavest, da imaš v sebi moč, da ustvarjaš svoj zdaj. Vsak ima to moč, to je naravna sila, ki ustvarja usodo. Mi smo sami sebi usodni, zato menim, da je to neka božanska moč. In to je vsaka ženska.

Za tabo je naporno leto pred kamerami. Je sicer bolj naporno stati na odrskih deskah ali pred kamerami?

Mislim, da je samo drugače. Delo pred kamero in v gledališču se v tehničnem smislu zelo razlikuje, razlikuje se to, kako stopaš v lik. V gledališču se občinstvu pokažeš šele po vseh vajah, ko si lik že zgradil. Pri seriji pa daješ veliko sebe in večkrat stopiš naravnost v akcijo in prizor. Drugače je.

Kako bi primerjala Ireno iz 1. in 2. sezone v seriji Reka ljubezni?

Irena se razvija, kot se razvija tudi zgodba. Lik vsakodnevno stopa v nove zgodbe. Pri svojem poklicu imam rada, da lik, sploh tak, ki z mano živi vsak dan, koraka z mano v življenju, tako da se dopolnjujeva. Ona mene preseneča in verjetno tudi jaz včasih presenetim njo. Irena je bila na začetku zgolj ime na scenariju, zdaj pa živi. Na snemanjih smo res po 12 ur na dan in liki živijo in z drugimi liki doživljajo to, kar zgodba ponuja, in to je očarljivo.

Kaj nas čaka v 3. sezoni serije Reka ljubezni?

Jaz bi vse povedala, ampak ne smem (smeh). Lahko rečem, da čaka nas, nas vse, ker sem tudi jaz med gledalci, veliko močnih čustev, absolutno veliko dogodkov, ki so lahko srečni ali nesrečni, so pa vedno del življenja, in mislim, da je Reka ljubezni slika življenja, kot ga živi marsikdo.