Ne le da se prvič odpravljaš v Ameriko, ampak se prvič na potovanje odpravljaš tudi povsem sama. Imaš že kaj potovalne mrzlice?

Ja! In bližje je pot, slabše je! Trenutno je namreč to še paranoična mrzlica. Stalno me skrbi, ali sem uredila vse potrebno. In ko se mi zdi, da imam vse, se vedno spomnim nečesa novega. Na primer: lutko Coca, ki jo bom vzela s sabo, sem najprej imela namen prenašati v osebni prtljagi, da mi je kdo ne izgubi. Včeraj ponoči pa sem izvedela, da ima Coco tace narejene iz kovinskih vzmeti. Če s seboj v kabino ne smeš vzeti tekočine za leče, bodo kupa železja, s katerim sem si že sama skoraj iztaknila oko, gotovo zelo veseli. In tako bo šel Coco med drugo prtljago, v klet aviona. Kakorkoli že: upam, da se bo mrzlica počasi začela preobračati v tisto veselo, polno pričakovanja.

Je bila Amerika že dalj časa na tvojem seznamu destinacij, ki jih želiš obiskati?

Amerika mi ni bila nikoli strašno zanimiva sama po sebi, ko pa sem ugotovila, da je pri njih edino ventrilokvistično (trebuhogovorsko) srečanje, me je začelo zanimati vse. Da bom enkrat šla tja, mi je postalo jasno pred približno dvema letoma.

Kje se začne tvoje popotovanje in kaj vse si boš tam ogledala?

Začnem v Las Vegasu, kje imam v planu ogled ventrilokvističnega šova Terryja Fatorja (pred 12 leti je zmagal na America Got Talent), originalne izvedbe komedije Sex tips (pri nas se imenuje Seks nasveti od A do Ž), vmes pa bom od bližje spoznala blišč in razkošje mesta in mirnost ter lepote puščave in kanjonov.

Kot prva Slovenka boš obiskala ventrilokvistično (trebuhogovorsko) konferenco v Cincinnatiju. Na konferenci pa boš tudi nastopila s svojo lutko. Imaš kaj treme pred takšnimi nastopi?

To bo moj prvi ventrilokvistični nastop v tujini, tako da malce treme bo in je je nekaj že zdaj. Ob enem pa se tega močno veselim. S Cocom sem za pokušino dvakrat nastopila v angleškem jeziku, in sicer v Ljubljani na angleškem večeru. Vsakič sem tekst nekoliko spremenila in tudi za končni nastop bom zadeve obrnila okrog. Me pa res zanima, ali se lahko približava in nasmejiva tudi ameriško občinstvo. Tudi če nastop ne bo uspel, se bom v vsakem primeru veliko naučila.

Sploh ker bo tvoje občinstvo ventrilokvisti z vsega sveta, predavatelji, ki so eminentni ventrilokvisti. Med njimi Jeff Dunham, ki ga dobro poznamo tudi pri nas po njegovi lutki Achmed The Dead Terorist. Če ti ga uspe spoznati tudi osebno, kaj je prva stvar, ki bi ga vprašala?

Ker se me kar hitro da zmesti, verjetno kaj bebastega v stilu: "Aaa ... How are you?" z ruskim naglasom. Potem pa bi se zbrala in bi hotela vedeti vse o tem, kako se loteva in rešuje težave, s katerimi se srečujemo ventrilokvisti.

Kaj pri njem najbolj občuduješ?

Veliko je tega, a če bi izbrala tri zadeve, bi to bile: Strašno živi liki. Prav vsi so fenomenalni, domišljeni in zabavni. Druga stvar je pogum. V času terorizma in gneva do muslimanov je naredil lutko mrtvega terorista. Tega ne upa in ne zmore vsak. In pa hitrost ventrilokvistične izgovorjave. Na primer pri njegovi lutki Peanut, ki govori zelo hitro in je povsem "odpičena", dobiš občutek, da je niti ventrilokvist nima pod kontrolo.

Česa se poleg zgoraj omenjenega še veseliš? Američani so poznani tudi po kulinariki, in ker si tudi sama odlična kuharica, kot smo lahko videli v MasterChefu ... Njihova hrana pa je v večini sladka, se ti zdi, da bo to težava? Ali imaš rada sladke stvari?

Zelo redko jem slane jedi z dodanim sladkorjem, kakor pa menda pogosto tam radi kuhajo. Zato upam, da se ne bom vrnila preveč zrejena, ker poizkusila bom vse, kar jedo Američani. Poleg tega bom nujno poiskala Ivana Orkina, ki dela svojo, ameriško verzijo jedi ramen (japonsko obaro z rezanci). Predstavili so ga tudi v kuharskem dokumentarcu Chef’s Table.

Na seznamu tvojih želja je tudi obisk slavnega Late night showa z Jimmyjem Fallonom. Ker v vsaki oddaji gosti zvezde, katero bi najraje videla, če bi lahko izbirala?

Načelno mi je vseeno, bolj me zanima on kot voditelj in sistem snemanja. Če bo zraven še kakšna zabavna, seksi zvezda, bo to še dodatna češnja na torti. Vsekakor bi mi sekira padla v med, če bi bila gostja Ellen DeGeneres. Bomo videli, če bo iz te moke kaj kruha. No, toliko hrane sem uporabila v tem odgovoru, da sem zdaj lačna!

Na potovanju si boš ogledala tudi druge znamenitosti. Kaj imaš v načrtu?

Podrobno še ne vem, kaj vse si bom ogledala. Za zdaj sem prepričana samo o krajih: Las Vegas, Cincinnati, Washington, Philadelphia in New York. Potem pa se bom nekaj dni pred prihodom poglobila v vsak kraj posebej.

Kaj ti pri tem, da boš večino poti potovala sama, najbolj skrbi?

Bojim se, da bom zamudila letalo (kar se mi je že dvakrat zgodilo), da se bom izgubila (sicer se do zdaj še nisem, je pa tokrat krasna priložnost), da me bodo zavrnili na carini (čeprav nikoli še ničesar nisem švercala in tudi tokrat nimam namena) in da bom ostala brez denarja ... In drugih takih malenkosti.

So bili kakšni izzivi pri organizaciji potovanja?

Takoj, ko sem se zares začela ukvarjati z organizacijo potovanja, to je bilo marca, je šlo vse narobe. Ko sem kupovala letalsko karto, mi je zavračalo kreditno kartico in sem pisala maile, sporočila in klicarila, da sem ugotovila, kaj je narobe in sem karto do New Yorka končno kupila. Potem pa sem se naknadno odločila, da bom šla še isti dan po prihodu v New York z letalom naprej. Kupila sem večerno letalsko karto za Las Vegas. Vsa vesela sem se počutila res carsko, vsemogočno, v stilu Vau, kako pa jaz to obvladam. Nato je čez en mesec prispelo sporočilo, da se mi večerni let v Las Vegas premika na popoldne ob štirih. Jaz pa bom v New York priletela ob petih! Maili, sporočila, klici … Uredim tudi to. Potem pa začnem iskat, kje bom spala. Najdem super sobo, jo že rezerviram, ko ugotovim, da sem vtipkala napačen datum. Datum, ko me sploh še ne bo v Ameriki. In spet maili in sporočila … Hvala bogu zadevo saniram brez finančnih stroškov. In tako naprej in tako dalje. Ne vem, ali imam samo jaz tako srečo ali pa sem samo res zelo zblojen potovalec.    

Si dobila kakšen dober nasvet od prijateljev, ki so že potovali sami ali bili v Ameriki?

Sem. Največ mi je svetovala prijateljica Taja, ki je z možem že prečesala pol Amerike, pa prijatelj, ki je že dvakrat obiskal New York. Vendar nihče od teh še ni potoval sam. Torej bom morda kakšne fajn nasvete lahko delila jaz. Zelo simpatičen namig sem dobila od sestrične, ki je nekoč živela v Ameriki: "Na carini Američani ne bodo preveč prijazni. Ko boš šla čez vse kontrole, pa bodo postali prijazni. Preveč."

Sicer pa pravijo, da bi morali večkrat stopiti iz cone udobja in se podati na neznano pot. Bi rekla, da je to potovanja zate nekaj takšnega?

Zagotovo! Navajena sem, da je vedno nekdo zraven, da se lahko zanesem na nekoga ob sebi. Zdaj pa se bom lahko zanesla samo nase. In iz tega se lahko izcimi marsikaj zanimivega. Saj bi rekla, da priporočam vsem, naj to naredijo, ampak bom raje počakala, da bo potovanje končano.

Sicer veliko potuješ?

V tujino ne tako pogosto, čeprav se je v zadnjem letu in pol to izboljšalo, ko sem obiskala kar nekaj krajev po Evropi. Veliko pa potujem po Sloveniji.

Tvoje potovanje po Ameriki bodo lahko spremljali tudi bralci in bralke Zadovoljna.si, nam lahko namigneš, kaj lahko pričakujejo?

Nimam pojma! Verjetno bodo prispevki zanimivi, morda malce poučni in malce bolj kot malce zblojeni. Zagotovo pa bodo zabavni.