Vroči ritmi skladbe Bora Bora, za katero sta Mark Zebra in Steffanio posnela tudi videospot, nas ne puščata niti malce ravnodušne. Glavno vlogo v videospotu sta Mark in Steffanio zaupala mladi in zapeljivi Vesni Ponorac, ki jo širša javnost pozna iz serije Gospod profesor, ki jo lahko spremljate na VOYO, latino ritmi pa bodo poskrbeli, da bomo tudi jeseni v zraku še čutili poletje. Marku, ki ga je Slovenija sicer prvič spoznala pred desetimi leti, ko se je prijavil v šov X Factor, pa se je uresničila velika želja, ko je dobil priložnost sodelovati s članom zelo priljubljene skupine Game Over. 

"Če bi mi kdaj rekli, da bom posnel duet s svojim idolom iz najstniških let, mu ne bi verjel niti v sanjah. Vse pesmi skupine Game Over namreč vem na pamet že od malih nog, bil sem tudi na njihovi Popstars turneji in to so spomini, ki mi bodo ostali za vedno. To, da danes ustvarjam in v svet pošiljam skladbo skupaj s Steffaniom, si resnično štejem v čast," pravi Mark in priznava, da mu je to sodelovanje dalo ogromno motivacije, pa tudi zavedanja, da stopa po pravi poti. "S Steffaniom sva skozi celoten projekt postala res dobra prijatelja in lahko rečem samo, da so energije stekle in vse je tako, kot mora biti."

Z Markom, čigar pravo ime je sicer Mitja Podlesnik, smo poklepetali o njegovih glasbenih začetkih, ustvarjanju najnovejše skladbe in želji, da bi se nekoč preselil v tujino. 

Od kod navdih za umetniško ime Mark Zebra?

To je me je vprašalo že veliko ljudi in vedno rečem nekaj drugega. Danes bom rekel, da sem ga izbral zato, ker je ime Jan Plestenjak že zasedeno. (smeh) Ali pa ker sem na spletu iskal deset najbolj priljubljenih živali v Sloveniji. Ugotovil sem, da so gamsi že zasedeni, gadi so tudi zasedeni, modrijani prav tako ... Čeprav za le-te ne vem, ali so živali. (smeh) Naslednja je bila na vrsti zebra. Drugače se je to zgodilo povsem spontano, in sicer med ustvarjanjem prvega komada leta 2017. S kolegom sva sedela v sobi, pisala komad, pila vino ... Ker še nisva imela besedila, sva si izmislila nekaj v stilu: "Dva kozarca vina, došla si kot zebra ..." Potem sva si mesec ali dva ponavljala besedo zebra, nakar me je vprašal, zakaj jaz ne bi bil Zebra. Pa sem mu tudi sprva rekel, da se mi zdi malo smešno in čudno, ampak sem si rekel, pa poskusimo. (smeh) In od takrat sem Mark Zebra in mislim, da se je v zadnjih štirih, petih letih ime kar dobro prijelo. Skoraj nihče več me ne kliče po mojem pravem imenu, razen mama, ati in babica. Razmišljam, da bi si nekoč v Mark Zebra spremenil tudi osebno ime. 

Slovenija te je sicer pred desetimi leti spoznala v šovu X Factor. Kakšna izkušnja je bila to zate in zakaj si se odločil prijaviti?

Takrat sem bil star 18 let in tik pred maturo. To je bilo za mojo mamo najbolj zastrašujoče obdobje, ker je mislila, da bom pustil šolo. (smeh) Ampak ja, ko sem videl poziv k prijavi v šov, sem sedel doma za računalnikom in sem si rekel, zakaj pa ne. Nič nisem imel za izgubiti. Potem sem začel hoditi na pevske vaje k Ireni Vrčkovnik, k zelo dobro znani osebi slovenske glasbene scene. Ona me je pripravila za prvo avdicijo, tako da sem z nastopom  izstopal iz množice. To je bila zame takrat odskočna deska, takrat sem prvič videl, kako deluje šovbiznis. 

Si potem takrat tudi začel bolj resno razmišljati o glasbeni karieri ali si imel to željo že prej?

Pred tem sem igral v različnih bendih, sodeloval v šolskih predstavah, na prireditvah ... Ko sedaj razmišljam o preteklosti, vidim, da je bila glasba ves čas nekje v ozadju. Takrat pa sem morda prvič videl, da iz tega lahko res nekaj naredim. Začel sem ustvarjati svoje skladbe, potem pa je prišlo obdobje študija in različnih obveznosti, zato sem glasbo za nekaj časa postavil na stranski tir. K njej sem se vrnil leta 2017 s prenovljeno glavo in vizijo, kaj si želim.

Pa si imel kdaj kakšne dvome in pomisleke? Na slovenski glasbeni sceni konec koncev spet ni tako lahko uspeti. Si imel kdaj rezervni načrt?

Dobro vprašanje. (smeh) Sam sem velik 'ziheraš' in si vedno rad naredim rezervni načrt. Vem, da se najboljše stvari zgodijo spontano. Najboljši dogodek, spomin ... In vem, da moraš dati vse od sebe, tudi kadar nimaš rezervnega načrta. Če želiš nekaj doseči, moraš tvegati. Tako da imam rezervni načrt in zraven delam tudi druge stvari, ki mi vzamejo nekaj časa, a mi dovoljujejo, da poleg njih ustvarjam tudi glasbo. Od nepremičnin, kriptovalut, delnic ... Vse to mi pomaga do zaslužka, s katerim lahko potem financiram glasbo. Ni me strah scenarija, da mi v glasbi ne bi uspelo. V tem primeru bi se verjetno preselil nekam v tujino. 

Najbolj te poznamo po ljubezenskih baladah, zadnji singel Bora Bora pa je bolj živahen in poleten. Kako to, da si ga izdal v teh dneh, ko se poletje počasi že poslavlja?

V skladbah Če bila bi moja in Reci mi da sem predstavil nek svoj žanr, v katerem se želim izkazati. Torej v bolj resnih vodah in ne toliko v zabavnih, dalmatinskih stilih, ki se veliko predvajajo, ampak bolj v stilu Petra Graša in Tošeja Proskega, kar se tiče balad, in pa zadnje skladbe Bora Bora v stilu starega latina. Moda se vrača, glasba se vrača in v tem stilu sem našel svoj prostor na glasbeni sceni. Ko slišiš Bora Bora, takoj veš, da je to moja skladba. Kar pa se tiče časa izida pesmi, nekje je vedno poletje. Na Bora Bori je vedno poletje. Je pa res, da je bilo pri nastajanju komada veliko prestavljanja.

Sam sem imel komad že končan, besedilo in vse ostalo, ampak mi nekaj ni dalo miru. Besedilo se mi je zdelo preveč ljubezensko in sem si rekel, da še malo počakam. In potem me je čez par dni kolega Žiga povezal s Steffaniom, ki je rekel, da bi napisal besedilo. S Steffom sva se takoj ujela in vem, da je napisal ogromno hitov za slovenske glasbenike. In v enem dnevu je iz rokava stresel besedilo za Bora Bora. Kasneje sem ga povabil, naj se mi pridruži v pesmi, ker mi je manjkal en raperski del, zdaj pa skupaj že načrtujemo nove projekte. Na koncu se je vse poklopilo tako, kot se je moralo.

Steffanio je že od nekdaj tvoj idol, saj si bil vedno velik oboževalec skupine Game Over. Sodelovanje z njim je tako uresničitev dolgoletne želje, imaš še kakšno? Je še kakšen slovenski glasbenik, s katerim bi si nekoč želel združiti moči?

Če bi me poklical gospod Plestenjak, ne bi bil jezen. (smeh) Jan je zagotovo ena največjih glasbenih figur pri nas in z njim bi bilo vsekakor zanimivo sodelovati. S Steffaniom pa že kujeva načrte, delava na drugem komadu, za december imava v načrtu božični komad. Sicer pa se sam bolj nagibam k tujini, kjer bi nekoč z veseljem živel. Vleče me Dominikanska Republika. Tja me vleče 'latino vibe' in tam se počutim doma.