Klepetali smo z vsestranskim glasbenikom Ninom Ošlakom. Zaupal nam je številne zanimivosti iz svojega zasebnega življenja, spregovoril pa je tudi o podrobnostih njegovega glasbenega ustvarjanja, ki traja že kar dolgih 15 let. 

Kako to, da ste se sploh odločili za glasbeno kariero?

Nikoli nisem razmišljal, da bi zares počel kaj drugega. Ne prihajam iz glasbene družine, ampak me je glasba vedno tako prevzela. Kot otrok sem veliko gledal koncerte na televiziji in so me čisto prevzeli. To me je vleklo in tako sem ostal v glasbi že od mladosti.

Kaj vam je bilo v začetkih vaše profesionalne glasbene kariere najtežje in kako ste te izzive premagali?

Ni težko samo na začetku, izzivi so vedno. Težko je uspeti, še težje pa se je po uspehu obdržati. Morda sem bil na začetku zelo neučakan, vse sem želel takoj. Finančno si nisem mogel privoščiti takih produkcij kot danes. Mogoče je eden težjih trenutkov ta, da najdeš svoj pravi glasbeni jaz, izraz. Za to so potrebna leta. Ni vedno najbolje, kar ti predlagajo in "svetujejo" drugi.

Kako se je vaš glasbeni stil razvijal skozi leta in za kaj bi rekli, da ga je najbolj oblikovalo?

Čas, v katerem živim, stvari, ki se mi dogajajo ... Vse to je oblikovalo moj zvok, mojo glasbeno zgodbo. Na začetku sem bil bolj lahkoten, potem sem se malo iskal, zadnja leta pa mi velikokrat rečejo, da imam nek specifičen pečat, po katerem prepoznajo moje pesmi. To jemljem kot kompliment. Najlažje je biti kopija nekoga, originalnost pa je cenjena in ni tako enostavno dosegljiva.

Se spomnite trenutka, ko ste prvič občutili, da vam je uspelo? Katera skladba ali nastop je bil za vas prelomnica? 

Čisto na začetku je bila pesem "Mi amor", ki je v letu 2009 veliko odmevala po radiih. Hecen občutek je bil, ko so na nastopih ljudje peli z menoj. Noro se mi je zdelo. Pa tudi prvi album "Simfonija" je imel cel kup hitov, ki so bili v tistih letih med bolj predvajanimi radijskimi komadi. Vse to te napolni z ogromno pozitive in motivacije za naprej.

Ste tudi učitelj glasbe na osnovni šoli. Kako se znajdete v tej vlogi in kako vas vidijo vaši učenci?

Po koncu študija na akademiji za glasbo, no, pa tudi že vmes, sem poučeval. Tudi danes delno nekaj dni v tednu še poučujem, ker je bila to od nekdaj moja sanjska služba. V glasbeni šoli sem imel veliko dobrih profesorjev, ki so mi bili vzor, zato sem šel po tej poti, zagotovo. Kako me vidijo učenci, bi morali vprašati njih. Mislim, da se zelo dobro razumemo, vedno se jim skušam približati, jih razumeti. Imamo zelo spoštljiv odnos.

Kaj vam danes prinaša največ veselja pri ustvarjanju glasbe?

Tista iskrica in veselje, ko ustvarjaš nekaj novega, unikatnega, ne pojenja. Cel ta proces je vedno zabaven.

Kaj vas pri ustvarjanju glasbe najbolj navdihuje?

Zelo se me dotakne, če se mojim bližnjim kaj zgodi, jih prizadene. Velikokrat so moje pesmi nekako povezane tudi z zgodbami ljudi, ki so mi blizu. Niso nujno neposredno moje osebne zgodbe. Kadar sem ekstremno dobre volje, težko ustvarjam. To ugotavljam zadnja leta. Takrat bi samo potoval in užival in počel – nič (smeh).

Kaj je tisto, kar želite s svojo glasbo sporočiti poslušalcem?

Sem velik optimist. To želim in s svojo glasbo, mislim, da zelo uspešno, predajam med ljudi. To se zagotovo opazi na koncertih, kjer so odzivi vedno polni nasmejanih obrazov. To mi veliko pomeni.

Kaj vas v življenju poleg glasbe še osrečuje in navdihuje? 

Zadnja leta res rad potujem. Veliko sem prepotoval po Evropi, malo po Ameriki, obiskal sem tudi že Afriko, mika pa me Azija. Pa se mi zdi, da bi za to potreboval malo več časa, nekaj tednov dopusta. Nove kulture, hrana, vse to me napolni, mi širi obzorja. Zdi se mi pomembno, da človek tudi v odrasli dobi ohrani radovednost otroka v sebi. Z vsakim potovanjem imam tega še več (smeh). 

Kako najraje preživljate svoj prosti čas? 

Redno tečem in telovadim, če se le da: v naravi. Fitnesa ne maram. Grem samo pozimi, ko je res mrzlo. Občasno igram tenis, rekreativno pa grem vsaj nekajkrat letno jezdit. Ko bom star, bi imel svoj ranč in konje (smeh).

Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Letos obeležujete namreč pomemben mejnik ...

Letos praznujem 15 let kariere. Noro, kako čas beži. 7. novembra v Cankarjevem domu pripravljam poseben koncert, s katerim bom obeležil to obletnico. Ta koncert pa ne bo le retrospektiva mojega dela, ampak tudi pogled v prihodnost. Jeseni bom izdal že četrto avtorsko ploščo z naslovom Elektro-romantika, ki jo bom tudi delno predstavil na tem koncertu, seveda pa ne bodo manjkale uspešnice, kot so "Ko si z mano", "Nekaj je na tebi" in zmagovalna popevka "Med nama".

Več o prihajajočem koncertu pa si lahko preberete TUKAJ!