Na veselje vseh oboževalcev se je rodil še eden njegovih glasbenih otrok, videospot z naslovom "Cesta in nebo". Besedilo je napisal basist iz skupine Tabu, Iztok Melanšek. Vse ostalo je nastalo izpod Omarjevih rok. Gre namreč za prvo pesem, ki jo je Omar uglasbil sam in, kot pravi, je nanjo neskončno ponosen. Potrditev je prejel tudi od različnih glasbenih sladokuscev, ki so Cesto in nebo okronali za produkcijski presežek na slovenskem glasbenem prizorišču. Z Omarjem pa nismo poklepetali le o njegovi novi skladbi, za katero je posnel tudi videospot, ampak tudi o tem, kako se je njegovo življenje spremenilo v zadnjih šestih mesecih.

Letošnje leto nam je postreglo s kar nekaj nepričakovanimi izzivi ... Kakšnih je bilo zadnjih šest mesecev zate? 

Nič ne bom pretiraval, če rečem, da je bilo zadnjih šest mesecev šokantnih. Še posebej nam glasbenikom se je svet postavil na glavo. Ko smo že vsi mislili, da bo po kakem mesecu ali dveh teh nevšečnosti počasi konec, se je pravzaprav šele začelo. Nikoli si nisem mislil, da bi lahko kdaj pripeljalo do tega. Ne morem verjeti, da lahko rečem, da že šest mesecev nisem imel nastopa. 

Pogrešaš koncerte, nastope, stik z oboževalci? 

Zelo. Navajen sem bil tempa, ki je predvidoma postregel v povprečju z dvema nastopoma tedensko, z ogromno stika s publiko, ljudmi, mojimi poslušalci, z novimi poznanstvi, zdaj pa je vse to naenkrat izginilo. Meni se življenje brez ljudi zdi zelo nenavadno.   

V času, ko se dobesedno izogibamo drug drugega, so majhne pozornosti do ljudi okoli nas še toliko več vredne. Je bil to tudi navdih za tvojo novo pesem in kampanjo #PolepšajDan? Kakšen je njen namen, sporočilo? 

Seveda! Zdi se mi, da smo v tem obdobju ljudje v povprečju slabše volje kot sicer, zato moramo poskrbeti, da kljub nevšečnostim drug drugemu kdaj pa kdaj polepšamo dan z lepimi drobnimi gestami. Mene drobne lepe geste navdihujejo že od nekdaj. Sporočilo je, da se moramo drug za drugega truditi, da si lepšamo dneve kljub težkim časom. Še posebej, če nas nič ne stane. 

Se ti zdi, da smo večino časa preveč ujeti v hiter tempo, v stres in vsakodnevne skrbi in pozabljamo na to, da z že enim samim nasmehom lahko nekomu polepšamo dan? 

Prepričan sem, da je tempo današnjega časa absolutno prehiter. Kljub temu da nastopov in koncertov močno primanjkuje, moram reči, da mi po drugi strani ta življenjski premor dobro dene. Začel sem ceniti majhne stvari, uživati v skromnostih skritih ljubljanskih parkov, zelenic, travnikov. Vedno sem ogromno potoval, tako zaradi posla, kot zaradi radovednosti o kulturah, ki jih ne poznam. A zdaj tega ni. Prav je, da se ne pritožujemo, sprejmemo nove okoliščine in začnemo uživati v majhnih stvareh, v majhnih pozornostih.

Kaj tebe najbolj osrečuje v življenju? 

Osrečuje me več stvari. Glasba, notranji mir, dobri prijatelji in prijateljice. Sem velik gurman, zato me osreči recimo dobro pripravljena, eksotična jed. Osrečevali so me recimo tudi koncerti, ki jih zdaj ni, zato zdaj še bolj opazim, da se sreča skriva tudi v majhnih stvareh.

Ali ljudje dandanes srečo preveč iščemo v materialnih dobrinah? 

Zase tega ne morem trditi, nikoli nisem bil materialist. Vedno sem udobje, ugodje in srečo iskal v čustvenem zadovoljstvu, pa naj se še tako nenavadno sliši. Po drugi strani pri ljudeh vedno bolj opažam, da je žal tako. Človekova vrednost se danes preveč meri po debelini denarnice in ne po vrednotah, po katerih živimo. A tukaj ne morem nič. Od nekdaj pravim, da je vsak svoje sreče kovač. Mene denar in materialne dobrine ne osrečijo. Kvečjemu nudijo varnost.   

In pa morda preveč v potrditvi drugih? Na to so imela predvsem vpliv družbena omrežja. Da smo 'srečni' šele, ko na fotografijo dobimo določeno število všečkov. 

Potrditev drugih postaja vse večji problem, ki se mu zaradi poplave socialnih omrežij skoraj nihče ne more izogniti. Manj je človek samozavesten, bolj jo potrebuje in obratno. Sam se poskušam izogibati iskanju potrditve drugih, ker se sam dovolj zavedam svojih prednosti in kakovosti. A vseeno moram priznati, da je vedno lepo slišati, ko nekdo reče, da mu je moja glasba ali moj glas zelo pri srcu. Takrat sem vedno počaščen in me to osreči. Vseeno potrditev drugih ne bi smel biti temelj naše sreče. Sam nisem obseden s socialnimi omrežji, a kot javna osebnost jih moram imeti, da ljudje sploh lahko spremljajo, kaj počnem.

Katerim vrednotam v življenju bi morali dajati več pomena? 

Zdi se mi, da je v današnjih časih zaradi vseh možnosti in priložnosti, ki jih imamo na razpolago, preveč polovičarstva. Odprtih imamo nešteto možnosti, zato večini ne pridemo do konca. Manjka nam fokus. Moja prioritetna vrednota je strast. Zdi se mi nesmiselno, da bi se katere koli stvari lotil brez strasti. Tudi sam sem se v preteklosti velikokrat ujel, da sem se kakšne od mnogih stvari lotil z levo roko. Sledilo je, da stvar ni bila izpeljana, kot sem si zamislil, ali še slabše, da zadevi sploh nisem prišel do dna, da projekta sploh nisem zaključil. Danes je stvar drugačna. Danes imam fokus. Lotim se ene same stvari in se ji stoodstotno posvetim, dokler ni tako, kot sem si zamislil. Druga vrednota, ki jo zelo cenim in se ravnam po njej, je drznost. Brez drznosti in malce tveganja ni uspeha. Nikoli ne moremo ugoditi vsem, zato je prav, da delamo po svojih notranjih občutkih in da naredimo vse, da pridemo do želenega cilja. Dokler nikomur ne škodujemo, je to prava pot do uspeha.

Kot si tudi sam rekel, je za glasbenike trenutno zelo težko obdobje. Kakšne bodo po tvojem posledice v glasbeni industriji? Če pogledamo nekatere tuje skupine, te recimo že ponujajo koncerte prek spleta za tiste, ki so kupili karto ... Je to neka rešitev? 

Kakšne bodo končne posledice, ne more vedeti nihče. Nihče ne ve, kdaj bo tega konec, in nihče ne ve, kdaj se prireditve in koncerti spet začnejo. In še manj vemo, ali se bo ta zadeva ponavljala ali ne. Koncerti prek spleta po mojem mnenju niso nikakršna rešitev. Bistvo koncerta je nastop v živo. Na televiziji ali internetu je posnetih koncertov več kot dovolj. Intime in ekskluzive, ki ju nudi živ nastop, ne premore noben posnetek.

A da se vrneva nazaj k tvoji glasbi ... Skladba Cesta in nebo je na svojo video preobleko čakala okroglih deset let. Zakaj toliko časa, zakaj jo je dobila zdaj? 

Res je, ta pesem je bila napisana dolgo nazaj. Redke so pesmi, v katerih uspeh verjamem brezpogojno. Vedel sem, da potrebuje dodano vrednost, in to je videospot z dobro zgodbo. Nisem želel, da res dobra pesem, v katero verjamem, ne dobi podpore, ki mislim, da si jo zasluži. Besedilo je enostavno, ljudsko, a z močno sporočilnostjo o vrednotah, katerih se močno držim. To so svoboda, drznost in strast. Zdaj je bil pravi čas na pravem mestu. Imel sem tudi srečo, da sem čisto po naključju spoznal super človeka, direktorja podjetja Abba Nutrition, ki me je pri videospotu finančno podprl. Vesel sem, da tako kot jaz cenim njegove izdelke, tako on ceni mojo glasbo.

Gre tudi za prvo pesem, ki si jo sproduciral sam. Nanjo si verjetno zelo ponosen? 

Ponosen sem na zvočno sliko, ki si jo ta pesem zasluži. Dolgo nisem verjel, da bi bil kdaj sposoben sproducirati lastno glasbo. To je zelo zahtevno in težko delo, ki zahteva celega človeka in obilico glasbenega znanja. Res je, na to sem zelo ponosen.   

Verjameš v to, da se dobro z dobrim vrača?

Verjamem. Delno. A žal ni vedno tako. Prav pa je, da vztrajam z vero v ta izrek. Ljudje so danes drugačni kot desetletje ali dve nazaj, časi se spreminjajo. Postajamo sebični, s socialnimi omrežji zaprti sami vase in delamo na prvem mestu predvsem v dobrobit nas samih. To ni težava. Težava je, da pozabljamo na druge. A vseeno verjamem, da bo vrsta, ki verjame v to, da se dobro z dobrim vrača, preživela. 

Ko ustvarjaš novo glasbo? Komu jo daš najprej poslušati, čigavo mnenje ti največ pomeni? 

Daleč največ mi pomeni mnenje samega sebe. Kaj začutim, ko slišim skladbo, ki sem jo ustvaril, preden jo sliši kdor koli drug. Menim, da imam dovolj dober glasbeni okus, da skladbo lahko ocenim sam. Kot že rečeno, se izogibam potrditvi drugih. Če pa že komu, jo dam najprej na poslušanje svoji mami, ki je vedno zelo iskrena in mi želi najbolje. Je na prvem mestu izjemno nadarjena glasbenica, ki jo njen glasbeni krog zelo ceni. Talent sem podedoval od nje. Za zdaj je še vedno imela prav. (smeh)

Ustvarjanje novih oziroma večjih načrtov za prihodnost je trenutno verjetno precej nesmiselno ... 

Težko je reči, kaj je bližnja prihodnost. Kdaj se nastopi, prireditve in koncerti vrnejo, ne zna napovedati nihče. Načrt je predvsem ustvarjati, pisati pesmi, producirati glasbo in kreirati zgodbe iz lastnega življenja in občutkov, iz katerih se ljudje lahko česa naučijo, z zgodbami poistovetijo in začutijo to, kar ustvarjam. Pustimo času čas, naj preteče še nekaj vode in videli bomo, kam nas trenutna situacija pripelje. Verjamem v dobro, verjamem v to, da smo z vsakim dnem bližje koncu teh čudnih, težkih časov.