Lajf je tekma je serija, ki je prejšnji teden še dodatno obogatila široko izbiro na VOYO, v njej pa sledimo Bojanu Mencingerju (Voranc Boh), ki razrešuje nenavadne, pogosto bizarne vsakdanje življenjske izzive na svojevrsten način, ob tem pa ga spremljata in njegove odločitve komentirata dva komentatorja (Anže Zevnik in Luka Cimprič), ki ju nihče razen gledalcev ne vidi. V Bojanovo življenje pa hitro vstopi tudi lepa Ema, ki jo je upodobila Gaja Filač. Čeprav ima komaj dvajset let, je za njo že veliko igralskih izkušenj, že pred začetkom študija na AGRFT je ob boku Katarine Čas zaigrala v BBC-jevi seriji, prav tako smo jo lahko spremljali že v več filmih in serijah. Gajo smo povabili na klepet.

Kljub mladim letom je za vami že kar nekaj igralskih izkušenj. Je to, da ste z njimi že prišli na AGRFT, prednost ali slabost?

Prednost, definitivno. Predhodne izkušnje so mi dale samozavest, da sem se sploh prijavila na sprejemne izpite. Nisem prepričana, če bi brez njih moja pot sploh zavila v to smer.

Omenjene izkušnje sicer niso zanemarljive, med drugim ste nastopili celo v BBC-jevi seriji, prav tako ob boku Katarine Čas. Kaj pa je vaš glavni cilj na profesionalnem področju, ki vam ga še ni uspelo doseči?

Moj cilj je ne imeti ciljev. Cilji so neke končne točke – ko jih dosežeš, se po navadi ustaviš. Nočem se ustavljati. Rada bi šla, do kjer bom pač mogla. Poleg tega dolgoročni cilji s sabo prinesejo pričakovanja, pričakovanja pa hitro lahko vodijo v razočaranje, če se ne uresničijo. Ampak v grobem lahko rečem, da je moj ’glavni izziv’ na profesionalnem področju to, da se nikoli ne neham učiti, da se res celostno posvetim temu, kar delam, da ne ostajam na površini in da se z vsako novo izkušnjo izboljšujem.

Tokrat ste nastopili v seriji Lajf je tekma, ki si jo lahko slovenski gledalci ekskluzivno ogledajo na VOYO. Gre za malce drugačen koncept serije, kako so potekala snemanja?

Snemanja so bila zelo prijetna in najmanj stresna od vseh snemanj do zdaj, zahvaljujoč ekipi, ki je svoje delo izvajala maksimalno profesionalno. Se mi zdi, da sem prvič delala s tako mlado ekipo, kjer smo si vsaj nekoliko bližje po letih, posledično je bila tudi atmosfera na setu bolj živahna. Ogromno poskusov smo morali prekiniti zaradi smejanja, Anže in Luka sta tudi izven svojih likov skrbela za to, da je na setu energija ostajala na istem nivoju. Skratka, snemanje Lajf je tekma je bila ena res lepa in luštkana izkušnja, ki se je zapisala vame.

V seriji Lajf je tekma sicer igrate ob Vorancu Bohu, kako ste se ujeli z njim?

Super. Vesela sem, da sva uspela ustvariti sproščeno vzdušje med nama, brez krčev in nekih zadržkov. To se mi zdi zelo pomembno v partnerskem igranju – če sta partnerja drug z drugim sproščena, sta lahko tudi bolj ustvarjalna.

Kaj bi naredili, če bi se vam zgodilo to, kar se vašemu liku v seriji: fant, s katerim bi se ujeli, bi pozabil vaše ime. Bi mu bili to pripravljeni odpustiti?

Ha, odvisno od okoliščin (smeh).

Mogoče malce obrabljeno vprašanje, a vendar: je lepše pred kamerami ali na gledaliških deskah?

S kamerami sem se seznanila nekoliko prej kot z gledališkimi deskami. Tako da se pred njimi počutim prijetneje in malo bolj suvereno. Pa nasploh mi je film kot medij mogoče nekoliko bližje. Gledališke deske so zame bolj neznano področje, ampak mi ravno zato predstavljajo svojevrstno vznemirjenje in izziv. Tako da ja – oboje ima svoj čar in oboje bi rada raziskovala.

Za nami je valentinovo, prihaja še slovenski praznik zaljubljencev, gregorjevo. Kako pa poteka vaša novoletna zaobljuba? Na Instagramu sem opazil, da ste se odločili, da se želite letos zaljubiti vase?

»Zaljubiti vase« mogoče ni najbolj točen izraz. Ampak ja, dolgo časa nisem znala vzpostaviti nekega pravega, zdravega odnosa s sabo, nisem se znala poslušati, nisem poznala svojih mej oziroma sem le te hotela vsakič na silo prestopiti, sledila sem nekim zunanjim okvirom in predstavam, ki sem si jih vbila v glavo, medtem ko sem svoje notranje potrebe in želje ignorirala. V takih primerih potem zlahka pride do nezadovoljnosti, brezvoljnosti, izmučenosti, stiska. Akademija nas spodbuja, da se veliko ukvarjamo sami s sabo in znotraj procesa sem ugotovila, da mi bo v življenju veliko lažje, če ne bom tako destruktivna do sebe. Kakorkoli se to sliši patetično, bi se rada naučila biti in primerno ravnati s sabo, si zaupati, se imeti rada. To se mi zdi zelo pomembno za psihično zdravje vsakega človeka. Še sploh v tem poklicu, kjer sami sebi predstavljamo orodje, s katerim se ukvarjamo in z njim manipuliramo.

Kako se sicer sproščate, kaj počnete v prostem času zase?

Šport, filmi, družabni dogodki, dobra kulinarika, narava in druženja s prijatelji. Precej običajen odgovor (smeh).

Za konec pa še to: po ogledu serije smo se naučili, da je lajf tekma. Kako se vam zdi, da vi krmarite skozi tekmo? Kdo je zadal več golov; vi ali življenje?

Midva z življenjem nisva nasprotnika, ampak sva kar lepo na isti strani; upam sicer, da se bo življenje strinjalo z mano (smeh). Tako da si ne zabijava golov, ampak si bolj podajava žogo. Seveda so pa te podaje včasih malo nerodne, ampak ravno to dela stvar napeto in vznemirljivo. Povsem mirno pač nikoli ne more biti, vedno se more nekaj dogajati (smeh). V glavnem pa imam občutek, da nama gre kar dobro. Kje je kakšna lesena miza, da hitro potrkam?