Da je tudi tisti, ki so za to najbolj zagrizeni, ne bodo mogli stlačiti zgolj v en predalček, je dokazala že zdavnaj in večkrat, zadnje mesece pa se zdi, da za Saro Briški Cirman, ki je zadnjih pet let delovala pod umetniškim imenom Raiven, ne bo dovolj niti predalnik. Medtem ko še naprej navdušuje ljubitelje pop glasbe, pa se vse bolj udejstvuje tudi v opernih krogih, saj je pred nekaj meseci magistrirala na Akademiji za glasbo, ne skriva pa želje, da se operi tudi bolj posveti. 'Pop glasbe ne bom zanemarila,' obljublja in miri oboževalce – ogromno jih ima zaradi več nastopov na Emi tudi v tujini – hkrati pa prizna, da tudi na Emi najverjetneje še ni rekla zadnje. 'A zdaj ni pravi čas za to. Morda čez nekaj let,' pove. S temi načrti za prihodnost se vrača tudi k svojim koreninam, saj na opernih odrih nastopa kot Sara, a priznava, da se tudi tu še malce išče, posledično pa so zmedeni tudi ljudje: 'Sara Briški Cirman minus Raiven, kaj to pomeni ... Ampak ja, na opernih odrih sem Sara, tam ne rabim predstavljati lika Raiven, ki sem ga sama ustvarila, temveč tam Sara predstavlja lik, ki ga igram,' razloži in tako ugotoviva, da sva že nazaj pri predalčkih, za katere pri njej res ni prostora. Poleg pop glasbe in opere se zdaj posveča tudi študiju psihoterapije. 

Nazadnje sva klepetala že pred dolgimi tremi leti, ko si mi rekla, da si najbolj nesrečna, ko imaš preveč prostega časa. Ko spremljam tebe in tvoj urnik, se mi zdi, da tega nikakor sploh ne moreš imeti?

Ja, res ga nimam veliko, ampak zdaj v njem, ko ga imam, veliko bolj uživam. Veliko lažje sem sama s sabo.

Kaj se ti je sicer v teh treh letih vse zgodilo, kaj bi izpostavila?

Posvetila sem se razvoju klasične pevke, prav tako pa tudi študiju psihoanalize. Pop je bil malce bolj na strani, priznam.

Vseeno pa se je vmes kar dvakrat zgodilo dolgotrajno zaprtje države. Kako si se takrat borila s prostim časom?

Sama sem to vzela kot nek čas, ko lahko prehitim vse ostale, ki bodo ležali na kavču (smeh). Ogromno sem vadila, učila sem se, usmerjala energijo v to, da končam magisterij, kar mi je junija letos tudi uspelo. V študijskem vidiku sem zagotovo veliko napredovala. Nisem samo jedla in gledala serije (smeh).

Ja, pogosto sicer poslušamo, kako ljudje stokamo, kaj nam je pandemija vzela. Kaj je torej tebi dala?

Meni je pandemija prinesla ogromno miru. Končno se mi je zdelo, da ni nobenih pričakovanj, nisem gledala drugih na Instagramu, kako ima nekdo koncert, kako nekdo drug potuje ... Ne, vsi smo doma, v redu je, če si doma, v redu je, če si na sprehodu. Ni bilo tega, da se mora ves čas nekaj dogajati. Tako da meni ta karantena ni bila težka, bila sem s fantom in bilo mi je dosti lažje.

Poleg pop glasbe si najprej presenetila še z opernim udejstvovanjem, nato pa še s študijem psihoterapije. Kakšni so dejansko tvoji načrti za bližnjo prihodnost?

Če gledam kratkoročno, bi rada dobila čimveč vlog v kakšni operni hiši. Rada bi začela pot resne operne pevke. Sicer pa si želim končati tudi študij psihoanalize in ko dosežem še to, se bom odločila, kaj bom potem.

Pa nas upravičeno skrbi, da se boš poslovila od popa?

Ne, mislim, da bom vedno pela pop, da bom vedno izdajala nove pesmi, ker je to nek kanal zame, kjer se lahko izražam kot avtorica. Zato verjamem, da bom vsaj enkrat na leto izdala pesem, se prijavila na kak festival, morda sčasoma izdala tudi kak EP ... Res pa je, da čutim, da imam v operi veliko več prostora za rast kot pa v popu in tej majhni škatlici, ki jo imamo v Sloveniji. 

Ampak moram te opozoriti, da številni Evropejci še vedno čakajo na tvoj nastop na Evroviziji, navdušila si številne ...

Ja, mislim, da bo še prišel čas za to. Čez nekaj let. Mogoče tri, štiri, pet, takrat ja. V bližnji prihodnosti pa zagotovo ne. Mi pa ta podpora ogromno pomeni. Seveda je pomembna ta, ki jo imaš doma, ampak ko vidiš, da si zanimiv tudi ljudem izven naših meja, je to neka posebna potrditev. Ampak prikimam lahko samo Emi. Če se bo končno zgodila Evrovizija, pa ni odvisno od mene (smeh). 

V zadnjih tednih si Instagram večkrat izkoristila tudi za lastno razmišljanje, ne le za fotografije. Sicer vidimo, da si se vizualno precej spremenila, nekateri bi rekli, da si se umirila. Sama poudarjaš, da je oboje OK. Sam se s tem strinjam, a kaj praviš, očitno Slovenci še vedno preveč ocenjujemo in sodimo po videzu?

Ja. Sicer ne verjamem, da nekdo, ko vidi mojo barvo las, preveč globoko razmišlja o tem, kakšna sem, ampak ja, ni vse na prvi pogled tako, kot zgleda. Ne moremo vsega in vseh popredalčkati, ni vse črno-belo. Vedno je zadaj neka vsebina. Nisem čisto mirna, nisem pa tudi divja. Iščem nek balans. 

Kaj te je torej pripeljalo do sem, kjer si zdaj? Je bila to epidemija koronavirusa, preprosto odraščanje, sprememba v razmišljanju?

Kombinacija vsega. Precej sem tudi zamenjala svoje okolje, v katerem se nahajam, okrog sebe imam čisto druge ljudi kot takrat, ko sem se prvič pojavila na Emi. Zaključila sem tudi neko to 'uradno' obdobje odraščanja ... Pomembno je to, da imam ob sebi ljudi, ki me res podpirajo. Zamenjala sem profesorico za petje, drugega partnerja imam (smeh), okolje, prijatelje ... Vse se je zamenjalo. 

Si torej zdaj na družbenih omrežjih bolj odprta, ker v zasebnem življenju čutiš več podpore?

Ja, iskrenost zdaj res dojemam kot največjo vrlino in ne šibkost, pa četudi z njo pokažeš, da nisi močen. Pomembno mi je, da pokažem, da se enkrat počutim dobro, drugič pa ne, vse to je OK. Ne želim biti zaprta in požirati tega strupa sama. Pa ne, da bi ga želela zdaj na tak način dati ven, ampak iskrenost pri tem zagotovo pomaga.

Tudi v svoji najnovejši pesmi Volkovi predstavljaš svoje razmišljanje o tem, da imamo dva pola duše, pozitivnega in negativnega, hraniti pa moramo oba. Potemtakem sta lahko tudi Raiven in Sara tadva pola?

Ja, ne zgolj pri meni, mislim, da vsi iščemo balans in hočemo biti uravnoteženi, težava je v družbi, ki še vedno poveličuje popolnost, da moramo biti vedno pozitivni. Seveda je pozitiva super, a treba je biti realen in treba je sprejeti tudi vse tiste slabe občutke. Tudi to mora iti skozi nas, če bomo ves čas na eni strani tehtnice, tistega želenega balansa zagotovo ne bomo našli.

Če pa gledamo trenutno in aktualno stanje ljudi v Sloveniji in po svetu, pa se zdi, da marsikdo v tej situaciji veliko bolj hrani tistega temnega volka. Kako sama komentiraš to, kar se zadnje čase pogosto dogaja pri nas in širše?

Mislim, da je pandemija dobro pokazala, kdo ima več notranjega miru in stabilnosti. Sicer se mi zdi povsem prav, da ima vsak svoje mnenje, ampak hkrati pa v njem ne smemo biti zakoličeni in sprejmemo tudi mnenja drugih ali pa vsaj to, da se vedno ne strinjamo.

Če se za konec dotakneva lepše teme: ljubezni. Zdi se, da si tudi tu našla srečo.

Ja, res je. Zelo sem pomirjena, najbolj, kot sem do zdaj kadarkoli bila. Našla sem osebo, s katero se res ujamem in zelo sem zadovoljna. Tudi to je zagotovo močno vplivalo na moje ustvarjanje in na razvoj; tako kot oseba in kot glasbenica.