Kako si se počutil po avdicijskem nastopu? Ali te je kaj presenetilo v reakcijah občinstva ali žirije?

Presenetilo me je, kako lepo so me sprejeli. Prvič sem izlil svojo dušo v širši javnosti ne le skozi ples, temveč tudi skozi svojo osebno zgodbo, in res me je ganilo, da so se sploh žirantje tako poistovetili z mano. Verjamem pa, da se je nastop dotaknil tudi mnogih src v občinstvu. Od vseh odzivov sem ostal brez besed. Po avdicijskem nastopu sem se počutil, kot da je z mene padlo veliko breme. V obdobju po nastopu sem se zelo pogosto znašel v trenutkih, ko so iz mene kar lila čustva in nisem mogel zadrževati solz. Zelo sem ponosen in vesel, da mi je uspelo kaj takega. Čez kar sem šel skozi na avdicijskem nastopu, je bil morda moj največji korak integracije na moji transformacijski poti in neke vrste ritual, ki sem ga moral dati skozi, da sem naredil vidni in občutni korak naprej, čeprav so bile te stvari že nekako za mano.

Kakšen je bil občutek nastopati v polfinalu?

Uf, v polfinalu neverjetno! Čeprav je bil pritisk zelo velik, me je to nekako gnalo naprej. Dobil sem občutek, da je to morda celo največji korak na moji poti in da me je vse vodilo do tega trenutka. Mislim, da je bil nastop najboljši primer mojega življenjskega prizadevanja k uresničitvi sanj, ki jih v vsem dobrem in slabem nosimo globoko v sebi in nam dajejo moč ter upanje. Par dni pred nastopom sem bil zelo nervozen, saj sem vedel, da je zdaj vse ali nič. To je ta trenutek, moj pogovor z Bogom in s samim sabo. Na koncu sem popustil, saj ni važno nič drugega kot le to. Žiranti, publika, komentarji in vse zunanje ni pomembno, pomemben je le moj notranji dialog. Zaupaj, sem si rekel. Ko sem prišel na oder in poslušal svoj uvodni posnetek, sem bil neizmerno ganjen, kakšno pot sem prehodil. Vsa ta čustva so me brez zavor nesla skozi celotno točko, sploh v salti se je videlo, kako visoko me je neslo. Kljub temu, da sem zaradi intenzivnih občutkov in razburjenosti naredil za nekatere neopazne napake, sem se počutil, kot da živim trenutek, za katerega sem bil poslan na ta svet. 

Od kod črpaš navdih za tako čustvene točke?

Navdih za svoje točke na Slovenija ima talent črpam iz svojih osebnih izkušenj. Skozi ples želim ne samo raziskovati in krepiti svoj osebni razvoj, ampak tudi prikazati, kdo v resnici sem. Vsaka točka nosi delček moje zgodbe, s katero se trudim doseči, da bi me ljudje začutili na globlji ravni.

Kakšne zgodbe najpogosteje želiš pripovedati z gibanjem? So to zgodbe iz tvojega življenja ali tudi širše teme?

Najpogosteje želim z gibanjem pripovedovati zgodbe, ki izhajajo iz mojih osebnih izkušenj in občutkov, saj se tako lahko najbolj pristno izrazim. Z gibanjem raziskujem teme, kot so vztrajnost, notranja moč, soočanje z izzivi ter iskanje smisla in samosprejemanja. Hkrati se dotikam tudi širših tem, kot so ljubezen, strahovi, odnosi in pomen notranje svobode, saj verjamem, da lahko gledalci v teh zgodbah najdejo tudi delček sebe.

Se spomniš, kdaj si prvič začutil potrebo, da svoje občutke izraziš skozi ples?

Potrebo po tem, da svoje občutke izrazim skozi ples, sem verjetno najbolj intenzivno začutil, ko sem bil nesrečno zaljubljen, kar prinese veliko težkih čustev in eksistencialnih misli, ki so v spektru čustev morda še najbolj občutne in nas zaznamujejo. Šele ko občutimo bolečino, se zavemo, da smo živi.

Kako spiritualnost vpliva na tvoje ustvarjanje?

Spiritualnost ima močan vpliv na moje ustvarjanje, saj mi pomaga, da se povežem s svojo notranjostjo in s tem, kar je večje od mene. Skozi ples raziskujem svoje bistvo, svoja čustva in namen v življenju. Verjamem, da vsaka moja točka nosi globlje sporočilo, ki presega zgolj tehniko in gibanje. Spiritualnost me spodbuja, da skozi ples raziskujem svoje meje in iščem tiste resnične dele sebe, ki jih lahko predam naprej. Pomaga mi pri sprejemanju drugačnosti, negotovosti ter pri sprejemanju in pridobivanju novih perspektiv. Šele ko smo prazni, se lahko napolnimo. Spiritualnost mi pomaga, da sem bolj iskren in čuteč v svojem izražanju.

Osho je rekel: "Le ena skrivnost je, ki jo je vredno razkriti, in to je naše najgloblje bistvo. To je najskrivnejši kotiček. Ljudje potujejo na vse konce sveta, to ni težko. Človek je dosegel Luno, to je tako lahko. Zelo težko pa je priti v svoje lastno jedro in tam je skrita skrivnost vseh skrivnosti, ključ, ki odpira vrata vseh skrivnosti."

Kaj bi rekel o svoji generaciji, ko pride do sprejemanja in izražanja čustev? 

Mislim, da je naša generacija velik paradoks, ko gre za sprejemanje in izražanje čustev. Po eni strani imamo v digitalni dobi na voljo skoraj nešteto možnosti za izražanje svojih občutkov – bodisi skozi družbena omrežja, glasbo, umetnost ali celo prek različnih aplikacij, ki omogočajo izražanje čustev na različne načine. Vse to nam daje občutek, da smo lahko bolj povezani in bolj odprti. Po drugi strani pa opažam, da smo med sabo kljub vsem tem povezavam pogosto zelo odtujeni. Čustva, ki jih delimo na spletu, so lahko površinska ali filtrirana, pogosto predstavljajo le delček resničnosti, ki jo želimo pokazati svetu. To ustvarja nekakšno iluzijo povezovanja, medtem ko v resnici lahko ostajamo zelo osamljeni.

V zahodnem svetu, kjer se vse pogosto vrti okoli zunanjih uspehov, statusov in podobe, se redko zares poglobimo vase. Ljudje smo pogosto tako preobremenjeni s tem, kaj pričakuje družba, kaj si želijo drugi, da pozabimo na to, kaj zares čutimo. Vse prevečkrat se soočamo z notranjimi konflikti, vendar jim ne dopuščamo, da bi jih izrazili. Zdi se, da nas je strah biti ranljivi, saj smo navajeni na določene maske, ki jih nosimo, da se zaščitimo pred morebitnimi obsojanji ali ranami. Pravzaprav je biti ranljiv danes še vedno nekaj, kar lahko povzroči občutek šibkosti, čeprav je prav to tisto, kar nas lahko poveže z drugimi na globlji ravni.

Kako se po tvojem mnenju lahko mladi osvobodijo predsodkov in strahu pred izražanjem čustev?

Mislim, da je ključ do osvoboditve mladih od predsodkov in strahu pred izražanjem čustev v ustvarjanju varnega in sprejemajočega okolja, kjer lahko izrazijo svoja čustva brez strahu pred obsojanjem. V prvi vrsti je pomembno, da se mladim pokaže, da so njihovi občutki veljavni in vredni izražanja, ne glede na to, ali gre za veselje, žalost, jezo ali strah. Prevečkrat se v naši družbi čustva, še posebej tista, ki niso povezana s pozitivnimi izkušnjami, potisnejo v ozadje, saj se zdi, da je treba vedno biti močan in samonadzorovan. To pa ustvarja predsodke, da sta ranljivost ali izpostavljanje čustev šibkost.

Kako se spopadaš z nervozo pred pomembnimi nastopi?

Ponavadi izvajam različne tehnike sproščanja, kot so osredotočenost na dihanje, praznjenje uma, pozitivni samogovor, vizualizacija ali pa se pred nastopom razplešem, da telo samo od sebe doseže mentalno tišino. Najpomembnejše je, da ohranjam dobro povezavo med telesom in umom, da ne zamrznem. Prav tako se moram spraviti v pravo stanje, saj nekaterim odgovarja, da so manj razburjeni, drugim pa, da so bolj. Zame je to odvisno od nastopa, vendar imam raje, da sem mentalno umirjen, saj sicer izvajam več napak, si želim preveč in se ne znam ustaviti. Glavno je, da padem v tok, v katerem vse ostalo izgine.

Naslednjič se bo predstavilo že naslednjih pet polfinalistov! Vse zamujene nastope in oddaje si lahko ogledate na VOYO! Naslednja oddaja Slovenija ima talent bo na sporedu prihodnjo nedeljo ob 20. uri na POP TV. 

 Vsi, ki menite, da imate talent, ki bi ga morali pokazati celi Sloveniji, se prijavite v naslednjo sezono šova Slovenija ima talent!