Priljubljeno slovensko igralko Tanjo Ribič verjetno najbolj poznate po vlogi Velepičke v kultni slovenski seriji Naša mala klinika (NMK), medtem ko je ta le ena izmed mnogih, ki jih je oživela. 

Ne gre pozabiti na vloge v filmih Traktor, ljubezen in Rock'n'Roll, Nikogaršnja zemlja ter Kajmak in marmelada, nikakor pa ne na tisto v seriji Zero Chill, v kateri je sodelovala in si s tem izpolnila eno izmed življenjskih želja. To je seveda le peščica njenih filmskih projektov, vidno pa že vrsto let deluje tudi v gledališču, in sicer v MGL-ju, kjer jo lahko trenutno vidimo v predstavi Luč ugasne.

Za vas smo pripravili ekskluzivni intervju, v katerem nam je razkrila vse, kar nas je zanimalo o Tartinijevem ključu in še čem.

Tanja Ribič – intervju

V novem slovenskem filmu Tartinijev ključ vas lahko srečamo v vlogi učiteljice Julije. Kako ste razvili svoj lik in kaj ga po vašem povezuje z glavnimi liki?

Moj lik jim predvsem nagaja, vendar se vedno potrudim, da so moji liki večplastni, in tako sem svoj lik iz hudobnega spremenila v komičnega. Lik zadrte učiteljice, ki misli, da je žrtev, če ni vse po njeno, in da če ni po njeno, se bo svet narobe vrtel. Uporabila sem tudi zasavski dialekt. 

V filmu sodelujete predvsem z mlajšimi generacijami. Kakšen je občutek ob delu skupaj z razvijajočimi se mladimi igralci, ki morda predstavljajo vaše naslednike v stroki?

To so še zelo mladi igralci in bog ve, kam vse jih bo še pot zanesla. Vesela sem, da so se imeli lepo in da uživajo v rezultatu. 

Kaj bi svetovali vi, igralka s številnimi izkušnjami, vsem mladim, ki so šele začeli z igralsko potjo ali pa želijo začeti?

Vsak je vesolje zase. Predvsem mi je hudo, ker neredko prihajajo med igralce ljudje, ki so iz različnih razlogov odraščali v pomanjkanju pozornosti, nato pa hočejo z nastopanjem to kompenzirati. Seveda lahko potem pride do rivalstva in posledično razočaranja. Če pa vse skupaj vzameš bolj lahkotno, kot neko kreativno igro, lahko pride do najlepših rezultatov. Samo če je igralec sproščen, je lahko kreativen in naša akademija ter režiserji se tega ne zavedajo dovolj. 

Pred kratkim ste skupaj s kolegi obeležili 20. obletnico kultne serije Naša mala klinika. Kako ste praznovali, če ste, in kako doživljate dejstvo, da se serija ponekod še vedno predvaja in da se je še vsi tako živo spomnijo?

NMK je, izgleda, postal neponovljiv fenomen. Nove in nove generacije ga še vedno gledajo in poznajo like. Nisem uspela priti na praznovanje in me je prav šokiralo, ko so mi povedali, da je že 20 let od prve epizode, spomini na snemanja pa so še tako živi. 

Glede na bogato kariero imate verjetno najljubši projekt. Kateri je in zakaj?

Vsak projekt, ki ga soustvarjam, mi je v trenutku ustvarjanja najpomembnejši, pa naj bo za Netflix ali NMK, izpostavila pa bi vse projekte, ki sem jih delala z možem. Tako zaradi uspešnosti kot tudi lepe 'familiarne' energije na snemanjih, ki jo lahko naredi samo Djuro. 

A imate za nas kakšne sočne ali zabavne anekdote s katerega izmed snemanj oziroma predstav?

Koliko smeha je bilo na snemanjih! Posebej pri Teatru Paradižnik, ko je Djuro kar pustil, da kamera teče, mi pa smo improvizirali. V eni epizodi NMK mislimo, da je Debevc umrl, in potem sta neprekosljiva Jernej Šugman in Bojan Emeršič dodala replike iz Kekca: "Oh, pa tako lepo je kamne lučal ... in kako je mikastu ..." Takrat pa so morali ugasniti kamero, ker sem padla po tleh od smeha!

Katera vloga do zdaj je bila še najbolj podobna Tanji in zakaj?

V meni je kar precej različnih Tanj in v vsaki vlogi sem jaz. Še najmanj sem si podobna v 'Velepički'. Se pa rada šalim na svoj račun, v tej vlogi pa je veliko samoironije.