Odpri srce
Ljubezenski horoskop za vsa astrološka znamenja
Pred nami je nov dan in z njim tudi nov dnevni horoskop! Preverite, kaj vam prinaša!
Dnevni horoskop: nov dan, nov mesec, novi začetki
Pred nami je nov dan in z njim tudi nov dnevni horoskop! Preverite, kaj vam prinaša!
Simon Vadnjal: Bolj ko se odpreš, bolj imaš srce na pladnju in ranljivejši si. Tako pač je ...'
"Bolj ko se odpreš, bolj imaš srce na pladnju in ranljivejši si. Tako pač je – to je cena," pravi novinar in pevec Simon Vadnjal, ki je pred kratkim izdal nov singel z naslovom Odpri srce, za katerega je na ljubljanskih ulicah posnel videospot in z neverjetno pozitivnim nabojem pesmi okužil vse mimoidoče.
Kako pustiti za sabo nasilno razmerje?!
Živjo, Brane! Po štirih letih sem končno pustila fanta, ki je bil vedno neiskren do mene, pretirano se je družil s prijatelji in bil velikokrat celo nasilen. Problem pa je, da ga ne morem pozabiti. Poskušam se zamotiti, se več posvečati sebi, pa mi ne uspeva. Kaj naj naredim, da ga pozabim in si povrnem samozavest ter si dopovem, da lahko dobim boljšega. Hvala ti že vnaprej in mimogrede, tvoja rubrika je res zakon! Anna
Po rojstvu dvojčkov je Iva doživela šok. To je njena zgodba ...
Iva Džudovič je drugič zanosila, ko je bila stara 27 let. Ko sta s partnerjem izvedela, da pričakujeta dvojčka sta bila presrečna in kljub temu, da se tekom nosečnosti ni počutila najboljše, jo je ves čas mučila slabost in ni imela apetita, pa nikoli ni pričakovala tega kar je doživela po porodu. Naslednji dan po porodu, komaj nekaj ur zatem, ko nam je dojenje steklo in je v mojih očeh postalo vse tako lepo … pa sva doživela velik šok," se danes spominja Iva, ki je z nami delila svojo zgodbo o tem, kako je vgajati otroka z Downovim sindromom.
Začela sta kot seks prijatelja, danes pa ...
Pozdravljen, Brane! Redno spremljam tvojo rubriko in moram priznati, da me tvoji nasveti vedno znova navdušijo. Tokrat ti pišem tudi sama. Stara sem 24 let in sem v razmerju s fantom, ki ga ne ljubim. Vse skupaj se je začelo pred dvema letoma s seks prijateljstvom. Povod za seks prijateljstvo je dal on, ker ni bil zaljubljen vame in jaz sem pristala nanj, predvsem zato ker sem imela s prejšnjim fantom slabe izkušnje na področju spolnosti. v obdobju seks prijateljstva je bil do mene pravi kreten, zaradi česar sem po nekaj mesecih vse skupaj prekinila. In takrat se je on čudežno zaljubil vame in me želel imeti za punco. Začel se je truditi, da bi me osvojil nazaj vendar ne samo za seks ampak za razmerje. In po letu dni truda sem pristala z njim v razmerju, predvsem zato, ker se je od vseh fantov najbolj potrudil zame in se mi je zdelo, da je edini, ki me ima rad kar mi ogromno pomeni. Problem pa je predvsem v meni, ker ga ne ljubim. V seksu z njim ne uživam tako, kot bi morala, saj nimam poželenja in strasti do njega, poleg tega bi se moral/ bi ga morala tudi sam/-a še veliko naučiti. Strah me je, da bi ga preveč prizadela, če bi ga pustila poleg tega pa me je strah, da potem ne bom več dobila fanta, ki me bo imel tako rad. Mislim, da prej ali slej v vsakem razmerju mine neka zaljubljenost in ostane odnos v katerem je zelo pomembno, da te partner spoštuje, sprejema, zaupa in on me. On tudi ve, da ga jaz ne ljubim, vendar mu je bolj pomembno, da me ima, ker me on ljubi in mu je na nek način vseeno, če ga jaz ne. Poleg tega vem, da ima tudi on napake, kot bi jih imel vsak in jih veliko težje prenašam, kot če bi bila zaljubljena. Prosim, Brane, če mi svetuješ, ali je smiselno vztrajati v razmerju z moškim, ki ga ne ljubim in ali je možno, da bi se zaljubila vanj. Vedno, ko počneva stvari, ki jih jaz rada počnem postane posledično tečen, ker on tega ne počne tako rad kot jaz in mi s tem uniči vse veselje in dobro voljo, zato tudi vedno, ko bi ga nekako lahko vzljubila ga ne moram. Hvala za nasvet in lep pozdrav. Miška
Potrebovala je moško roko med nogama ...
Dragi Brane! Zelo rada bi prekinila svojo več kot triletno “prijateljstvo” s koristmi, od katerega imam, če sem poštena do sebe, eno samo korist, in to precej manjkrat kot si želim. To je seks, ki je ponavadi še kar, ni pa niti približno tako dober, kot je bil seks, ki sem ga bila vajena z bivšim možem, ki je bil zelo dober ljubimec, a žal ne samo moj. Zapustila sem ga, ker je bil ženskar, vendar on ni več moj problem, saj sem ga prebolela in imava povsem civilizirane odnose. Sem privlačna 34-letna razvezanka z enim otrokom, svojim stanovanjem in dobro službo. Za to moje prijateljstvo ve samo moja najboljša prijateljica, ki prav tako misli, da bi ga morala prekiniti, vse odkar sem ji zaupala, da se vse bolj počutim kot avtomat za – ne morem reči drugače – praznjenje tega moškega, ki pride kadar pride. Včasih dvakrat na teden, včasih ga ni po dva, tri tedne. Pride, kadar se njemu seksa. Skoraj nikoli takrat, ko se seksa meni. To so kratki obiski, ki nikoli ne trajajo več kot eno uro, s pijačo, slačenjem in oblačenjem vred. Niti enkrat ni ostal čez noč. Obiski se začnejo in končajo v postelji. Poleg tega vedno pričakuje, da mu bom jaz pred seksom nudila felacijo. Sam je opustil kunilingus že nekaj mesecev po tistem, ko je začel prihajati k meni. Želim si in vem, da si zaslužim več kot to prijateljstvo s koristmi in velikokrat sem že prisegla sama sebi, da ga bom prekinila, zlasti takrat, ko od njega ni niti glasu dva, tri tedne. A me potem, ko mi pošlje sporočilo, da prihaja, vedno premaga želja po seksu. Nimam prave moči in nisem dovolj odločna, da to prekinem. Nisem zaljubljena, vendar sem se kar navezala nanj, čeprav ga v zvezi z menoj zanima samo to, kar mu nudim v postelji. Ko sem vmes dvakrat do trikrat potrebovala pomoč, moško roko kje drugje kot med nogama, mi je ni nudil. Poleg tega o njem po več kot treh letih ne vem skoraj nič. Ne vem niti tega, ali je res razvezanec kot trdi. Rada bi prekinila to zvezo in imela pravo zvezo, moškega, ob katerem zaspim in ob katerem se zbudim. Moškega, na katerega lahko računam tudi izven postelje. Počutim se nasukana v tej zvezi. Kako naj se premaknem naprej? Bodi dobro, Brane in hvala za nasvet. A.
Princ na belem konju: resničnost ali mit?
Zdravo, Brane. Velikokrat berem tvojo rubriko. Vse pohvale, saj imaš res unikaten in objektiven pogled na razmerja in ravno to zdaj krvavo potrebujem. Sem v vezi (skupno traja 10 let, stara sva 30 in 34 let), ki se je vmes večkrat prekinila s sporazumnim razhodom. Razlogi: prvič premalo seksa (1-2x mesečno max), drugič službene obveznosti so mu bile pomembnejše kot jaz in tretjič prenašala sem zmerjanje in poniževanje, kar so spremljali še nenehni prepiri. Logično, v taki vezi človek ne more vztrajati, če se nikakor nič ne spremeni. Po zadnjem razhodu sem zaživela srečno na novo z novo ljubeznijo na novi lokaciji. Zaljubljena oba res do ušes. Noro, res noro lepo sva se imela. Nisem si niti predstavljala, da je to lahko sploh možno. Pravljica! V seksu sva se ujela kot v filmu. Strast, spoštovanje, zaupanje. Vse je bilo. Vse. Pravljica. Ampak pri pravljici se je tudi končalo. Vse je padlo dol, ker sem izvedela za en kup grdih, grdih laži, zaradi katerih sem popolnoma izgubila upanje, zaupanje, voljo. Končala sem vse skupaj jezna in užaljena. Potem pa spet k bivšemu nazaj, ker sem bila kot vsaka druga "kura'' takrat labilna. Nasedla sem lepim besedam, da bo vse bolje, da bo seksa več, da ne bo več toliko delal, da ne bo več žaljiv ... Ok. Sem bila dejansko prepričana, da se je/bo res spremenil. Ker drugače sam po sebi res ni slab človek. In kot verjetno že veš, kako se te spremembe dogajajo ... Prvih 14 dni je bilo dokaj solidno, potem pa spet vse navzdol in na stara pota. Zdaj se to vleče že pol leta in spet ni ne seksa, ne crkljanja. Je pa veliko, veliko treba delat za službo. Zato mi tudi nenormalno manjka bivši tip iz moje pravljice, ki me ves čas v glavi tudi spremlja in me kljuva, da bi mu morala tiste laži oprostiti in mu ne obrniti hrbta. Ker ga resnično pogrešam in konstantno ga sanjam. Ponoči ga včasih tudi kličem v sanjah, da fanta in sebe zbudim. Groza. Ne vem več, kaj naj naredim. Ves dan, cel dan je v moji glavi. Ko zaprem oči, ga vidim pred sabo! Počutim se že čisto zmešano. Kaj naj storim? Se odselim, grem za sebe živeti in iščem nekaj tretjega, čeprav vem, da si mojega princa iz pravljice ne bom nikoli izbila iz glave? Za njega sicer ne vem, kaj čuti in če še sploh kaj čuti do mene. Me je prav strah poizvedeti, ker se bojim, da bi me od****. Ne vem. Bojim se že vsega. Bojim se vztrajati v zvezi, v kateri sem, ker se mi zdi metanje časa stran, bojim se začeti sama na novo, ker nisem bila samska zadnjih 15 let, in bojim se kontaktirati mojega princa, ker se bojim zavrnitve. Daj mi svetuj, kako se naj lotim popravila te moje 'Santa Barbare'. Prosim. Lp, Lolita
Pustila ga je, zdaj pa bi ga nazaj
Pozdravljen, Brane! Imam veliko težavo, ki se vleče že več kot 3 leta. Stara sem 20 let in sem noro zaljubljena. V bistvu ne vidim več izhoda (vem, da se sliši noro, ampak sem res popolnoma zmedena), zato te prosim za pomoč. Redno sledim tvoji rubriki in sem navdušena nad tvojimi odgovori, zato srčno upam, da boš lahko pomagal tudi meni. Zgodba je zelo zapletena in dolga. Gre za mojo prvo ljubezen. Spoznala sem ga preko moje prijateljice in se v trenutku zaljubila. Večkrat smo šli skupaj ven, se zabavali in kmalu sva si izmenjala telefonski številki ter si začela dopisovati, kar se je stopnjevalo v klice in nato še v dobivanje na skrivaj. Zakaj na skrivaj? Zato, ker je bil to bivši fant od moje prijateljice, ki pa se je pozneje strinjala z najino zvezo in sama dala pobudo, da postaneva par, saj je ona spoznala drugega, s katerim sta sedaj v zvezi že 7 let. Ampak problem je v tem, da v resnici nikoli nisva postala pravi par, ker on ni resen oziroma še sam ne ve, kaj bi rad (piše drugim itd.). Star je 25 let. Ker se ni mogel odločiti, sem sama razmišljala o tem in se odločila, da je bolje, da grem svojo pot in to končam, saj drugače nisem nikoli vedela, pri čem sem, in sem samo trpela, čeprav ga imam najraje na svetu. Stvari sem mu objasnila in ga prosila, naj me pusti pri miru, da ga lahko pozabim, vendar je iz dneva v dan huje. Medtem je on začel hoditi z drugo. Ampak to ga ni ustavilo. Kljub temu mi je začel pisati in me klicati, še vedno me. Nekaj časa sem ga ignorirala, vendar na koncu vedno popustila, saj mi preveč pomeni. Vedno sva se skregala. Nato pa se mi je opravičeval in jokal po telefonu. Še vedno se želi dobiti z mano, čeprav ima punco. Sama ne vem, kaj naj naredim. Opazila sem, da ko grem ven, vedno spoznam veliko novih ljudi, predvsem moških, ki se mi kar sami 'ponujajo' in že zdavnaj bi lahko bila v resnem razmerju, če bi lahko to pozabila. Nisem samovšečna, ampak po resnici povedano bi bili nekateri zame pripravljeni narediti marsikaj in so pripravljeni vztrajati, počakati, se trudijo in mi izkazujejo ljubezen, vendar mene to sploh ne gane. V vsej tej množici vidim samo njega. Ugotovila sem, da bi zanj naredila vse. Čeprav vem, da ni resen, sem mu že marsikaj oprostila. In on se tega dobro zaveda. Ni mi pa vseeno, ker ima sedaj že drugo punco, ki je resno zaljubljena vanj in nočem biti njegova 'rezerva'. Videla se nisva že skoraj leto dni in sploh ne vem, kaj želi in pričakuje od mene. Potem se v meni poraja nešteto vprašanj: Kaj če bi poskusila in bi uspelo? Če ne bom, mi bo potem žal? Kako naj ga pozabim? Kaj naj naredim? Vse, kar si želim, je, da bi lahko bila srečna. Lep pozdrav. Obupana.
Večna dilema: lahko bivša (p)ostane prijateljica?
Pozdravljeni! Sem v situaciji, ki je zame precej težka, saj mi je punca, s katero sem bil v resni zvezi skoraj leto dni, priznala, da me ne ljubi več in me je zapustila. Včasih reče da ne ve, kaj čuti do mene, občasno pa mi zatrdi, da me ne ljubi več. Reče mi, da ni več upanja za naju ter da naj ne sanjam več. Močno jo ljubim, zanjo bi dal vse. Zdaj pa bi rada, da sva prijatelja! Ne vem, kaj naj storim, saj si ne predstavljam, da bi jo videl z drugim, ker bi me uničilo. Sam upam, da bo svoja čustva čez nekaj časa ponovno odkrila, ker me to nekako drži pokonci. Zanima me, kaj naj naredim? Ali naj ji bom prijatelj ali ne? Naj še naprej upam, da bo prišla nazaj? Imate kaksen nasvet ? Hvala vam za cas ter odgovore! Prekmurec
'Comeback' zna biti zelo zahteven!
Živjo, Brane! Sem skoraj 20-letna punca, ki je pred letom dni končala 3-letno zvezo s fantom. Razhod je bil precej stresen in nekaj časa sem mislila, da je to razlog za moj problem. Sem simpatična, prijazna in vedno me obkroža veliko fantov, jaz pa že leto dni nisem bila z nobenim, ne glede na to, da imam veliko izbiro. Na fante, ki so zagreti zame, že od začetka gledam kot na prijatelje, pri tistih, ki so mi všeč in se jih trudim pridobiti, pa na točki, ko pride do osvajanja in možnosti za kaj več, otrpnem in jih s tem odbijem. Res ne vem, kaj se dogaja z mano. Trenutno ne načtrujem zelo resne zveze. Želim pa si nekoga, s komer lahko delim intimne trenutke, se zabavam ... morda tudi seks za eno noč ... Priložnosti je bilo veliko, ampak vseh sem se ustrašila in zbežala. Tudi ko sem pod vplivom alkohola, nisem nič bolj pogumna. Mogoče je težava tudi v tem, da mi trenutno zelo primanjkuje samozavesti in sem do nasprotnega spola zelo zahtevna, pa tudi sekiram se več, kot je potrebno. Ampak sigurno obstaja še kakšen razlog, da sem takšna. Mislim, da obstaja tudi dober nasvet, ki bi mi pomagal, zato te lepo prosim za odgovor. Hvala. Anonimna
Pogosto jo zmerja in rad preklinja ... Naj ga zapusti?
Živjo, Brane! Čeprav redno berem tvojo rubriko, še nisem zasledila podobnega problema. Stara sem 21 let. Že 4 leta imam fanta. Sedaj pa nastopi problem: jaz študiram in živim življenje, primerno študentskim letom, on pa ne študira in ves dan leži v stanovanju ter kadi. Včasih sem ga prosila, če bi lahko kaj skuhal, ker sem prihajala domov s fakultete okoli osmih zvečer, pa me je zmeraj pustil na cedilu. Ko pridem domov, me obtožuje (Kje si bila? Si se z drugim je*ala? Kdaj si končala s šolo?). Včasih je ves sladek do mene, drugič pa sem pra*ica in vse, le človek ne. Prilagajanja v zvezi ne pozna. Prijateljev nima in zdi se mi, da se 'hrani' z mojo slabo voljo. Kot da njega tolaži dejstvo, da sem tudi jaz nesrečna. Pred dvema tednoma sem imela dovolj, zato sem spakirala ter odšla živet v drugo stanovanje, brez njega. Sklenila sva, da greva narazen (on je le rekel, da se me je že naveličal in da mu je vseeno, če sva skupaj). Po treh dneh mi je poslal sporočilo, če bi šla na pijačo. In nato še enega. In še enega. Želel se je pogovoriti in sem mu, ker sem razumevajoča, dala priložnost, da stvari popravi. Rekel je, da mu ni vseeno in da se zaveda, kakšen bedak je bil. Verjela sem mu, ker ga imam rada. Poskusila sva še enkrat. Na začetku se mi je zdelo, kot da je drug, boljši človek in sem bila presrečna. Nato pa se je spet pokazal v svoji 'dobri stari' luči. Klical je ob dveh zjutraj, čeprav sem bila bolna, a se mu je preprosto je*alo za to. Hotel je le, da pridem do njega, ker mu je dolgčas. Ker nisem mogla, sem bila spet jaz tista, ki je čudna in ji je vseeno za najin odnos. Kaj mi svetuješ? Naj vztrajam ali naj vse skupaj pustim v preteklosti? Če že, kako ga naj pozabim? Upam, da nisem preveč zakomplicirala. Pa lep pozdravček! Srček91
Noče več seksati s tabo. Kaj pa zdaj?
Imam jih malček čez petdeset, sem maksimalno pozitivna 'džekica', polna energije. Na vseh področjih se trudim po svojih najboljših močeh in vse bi bilo super, če ... Z mojim (bivšim) sva skupaj četrto leto. Na začetku je bilo precej časa neverjetno lepo, obema. Z njim sem se po dolgi pavzi čustveno in spolno prebudila. Že kakšno leto opažam, da je njegova želja po spolnosti zelo upadla, čeprav nikoli ni imel težav s potenco. Nekajkrat je rekel, da ga po odnosu boli in peče nekje v presredku. K zdravniku noče pod nobenim pogojem. Jaz nisem nikoli čutila nič negativnega. On se bliža šestdesetim letom. Vem, da bo stvar počasi stagnirala, ampak enkrat na teden, ko se vidiva za vikende ... Po pogovoru je bilo še slabše. Da je najraje sam, pravi. Da naenkrat nimava nič več skupnega. Sedaj se je popolnoma odmaknil. Sem žalostna in tudi besna. Starejši kolega pravi, da je vzrok odmika spolna nemoč. Ampak ljubezen je tudi dotik, objem, lepa beseda in še čuda stvari ter aktivnosti, ki dajejo prepotrebno energijo. Kakšno je tvoje mnenje, prosim? Vanja
Najin seks je božanski, a me ne ljubi
Živijo, Brane! Da omenim, rubrika in ti sta super! Zdaj pa preidemo k mojemu problemu. S fantom sva stara 19 let in sva v zvezi že skoraj 5 let. Pred pol leta so se v najinem razmerju pojavile težave. Partner mi kar naenkrat ni več izkazoval pozornosti in ljubezni, čez čas pa mi je priznal, da me ne ljubi več, a me noče zapustiti, ker ima zmedena čustva. Ni mi jasno, kako je lahko glede na vse to še v zvezi z mano, ne glede na božanski seks, ki ga še zmeraj imava, čeprav bolj poredko. Kako lahko seksa z mano, če me pa ne ljubi? Večkrat sem hotela končati najino zvezo, a me uspe vedno znova prepričati, da ni pravi čas in tako je spet vse isto. Ne vem več, kaj naj storim. Me ljubi, pa si tega noče priznati, ali pa si ni pripravljen priznati, da je ljubezen med nama ugasnila, druge razlage preprosto nimam. Sama vem samo, da mi je težko, saj ga neizmerno ljubim in si želim biti njegova vse življenje, a včasih preprosto ne zmorem več. Pomagaj, prosim! Obupana
Po težki izkušnji se bojim navezati na drugega moškega
Teče tretje leto, odkar je mož naredil samomor. Nekako sem se pobrala in zaživela normalno življenje. Imam službo, stanovanje, odrasla otroka, ki ne živita z menoj, sem urejena, dobrovoljna, imam veliko prijateljic in tudi prijateljev. Problem pa je v tem, da se bojim navezati na kakšnega moškega, ker je življenje z možem bilo po svoje lepo, pa tudi hudo, sploh zadnja leta. Enostavno se bojim zveze, da bi morala še enkrat skozi vse to, kar sem že doživela. Ana
Nisva samo seksala ...
Pred tremi leti sem se začela srečevat z moškim, sem bolj športna, pa me je peljal na biljard pa na tenis, pa pinpong sva skupaj igrala... pa vedno sva po športu šla na pijačo, pa sva se pogovarjala, pa mi reče že takoj, da je poročen, samo me je gledal tako, kot da ni. Pa sva še kar hodila na pijačo in se pogovarjala ter se spoznavala... nič poljubov ali seksa. Hodiva tako približno 3 mesce na pijačo, pisal mi je maile, sms-e, tudi po večkrat na dan. Potem se je zgodil poljub, ki pa je vse obrnil na glavo in zaradi katerega sem se zelo zaljubila, res zelo.
Sem še nedolžna in si močno želim seksa
Pozdravljeni! Stara sem 18 let, seksala še nisem, saj čakam na pravo osebo, vendar si to tudi zelo želim. Ne vem, kaj naj storim?! Naj poslušam svojo vest in počakam na pravo osebo, ali seksam že prej, saj si to želim in vsak dan fantaziram o tem ter se tudi sama zadovoljujem, zdaj bi rada poizkusila zares. Vendar me nekaj vleče nazaj in si vedno premislim. Potem mi je včasih tudi žal, da nisem, vendar sem vseeno zadovoljna, da tega nisem storila, saj mi nekaj govori, naj počakam pravo osebo. Punca
Dušo bi prodala za seks iz Branetovih zgodb
Pozdravljen! Moj problem bi težko opisala v nekaj stavkih, vendar bom poskusila. S svojimi 44 leti sodim v, po sinovih (24) besedah, zelo dobro ohranjeno srednjo generacijo, kar opazim tudi sama po moških pogledih, ki me včasih spremljajo. Že 20 let živim s starejšim parterjem, ki pa se še do danes ni potrudil, da bi z njim doživela orgazem. Vedno sem po odnosu počakala, da je odšel iz spalnice, nato pa sem zase poskrbela sama. Kljub temu mi ni nikoli prišlo na misel, da bi zadovoljitev poiskala drugje, čeprav so bile prilike, vendar se mi nekako ni zdelo prav.
Micina nebesa
Mica že dolgo ni bila več v letih, ko se nasprotni spol ozira za ženskimi krili. V njej pa je še tlela iskra, želja po ljubezni, ljubezenskem objemu in izpolnitvi duše in telesa. Bila je vdova. Želela si je vsaj še enkrat okusiti žar strasti in predajanja. Občutiti trdo, nežno, a vso žametno površino moškosti. Držala bi ga v dlaneh, ga božala, ljubkovala, poljubljala in pila njegove sokove. Rada bi ga čutila v sebi, v svoji topli notranjosti, ki že leta ni občutila čudovite moškosti.