Petra Strelec
Petra Strelec: Našla sem svoj mir, in kar je najvažnejše, našla sem sebe
Udarci vedno bolijo, ne samo fizično, ampak tudi psihično. Za seboj puščajo nemalo posledic, tudi tistih, ki niso nujno vidne na zunaj, a lahko močno zaznamujejo naše življenje. To pa ne pomeni, da ne moremo najti svojega notranjega miru in tudi nove priložnosti za boljše ter lepše življenje. O tem smo se pogovarjali tudi s Petro Strelec, ki je bila tudi sama žrtev nasilja, a se ji je uspelo osvoboditi.
Petra Strelec: Njegova opravičila so bila zame znak ljubezni
Večinoma vsi hrepenimo po ljubezni, a to še ne pomeni, da so naše predstave o njej dejansko tudi funkcionalne in zdrave. Romantična pravljica se lahko zelo hitro konča, če smo se znašli v odnosu, kjer druga stran skriva svojo pravo naravo tako pred drugimi kot pred seboj. Ta oseba te na začetku najprej omreži in ves proces upaš, da se bo ta čudovita oseba nekoč vrnila nazaj. Vendar se ne. Priznati si, da si v nasilnem odnosu, je zelo težko, ker imaš to osebo rad in sram te je. Lažje nekako živiš v laži, pravi Petra Strelec, ki je bila tudi sama žrtev nasilja.
Oseba z narcistično motnjo išče svojo žrtev, ne ljubezni
Nekdo, ki je to doživel, bo tudi razumel, kaj pomeni biti žrtev v toksičnem odnosu, pa naj si gre za nasilje, razvrednotenje, žaljenje, manipulacije in tako naprej, to je izkušnja, ki te prav gotovo za vedno spremeni. In spremenila je že marsikoga, ki danes želi pomagati in odpreti oči tistim, ki še ne vidijo ... Nevarnosti. Več o tem pa v nadaljevanju.
'Tesnoba je tako postala moja prijateljica, ki me je gnala naprej.'
Sedim za mizo v svoji kuhinji, pripravljam se za izpit, ki me čaka v tem tednu, predelujem snov anksioznost in misli mi zaplavajo v preteklost svojega življenja. Pridem do točke simptomi, eni izmed njih so težave s spancem, bolečine v prsih, nekontrolirane misli. Gre namreč za vsiljive misli, zaradi katerih te začne stiskati v prsnem košu. Misli, ki so brez pomena, ki nimajo ne repa ne glave, misli, ki imajo negativno vsebino in mi povzročajo pogoste nespečnosti.
Nočete trpeti? Mislite na srečo. Hočete zdravje? Mislite na zdravje. Hočete spremembe? Iščite rešitve ...
Ego je temen oblak, ki poskuša zakriti sonce. Zelo je prebrisan in zvit. Pretihotapi se iz ozadja, ne da bi ga sploh opazili. Povzroči neprimerno obnašanje, čeprav se v sebi zavedamo, da tako obnašanje nikakor ni najboljše za nas, pa tudi za okolico in vse odnose, ki jih imamo. To še posebej velja za partnerske odnose, saj povzroča trpljenje obeh partnerjev.
Biti sam še ne pomeni biti osamljen ...
Vsako obdobje v življenju nam je namenjeno z razlogom, ki se vam slej kot prej tudi razkrije. Seveda, če smo pripravljeni opazovati in videti. Tako je tudi samota tu z razlogom. Morda jo potrebuješ, da najdeš sebe. Morda je tu, da spoznaš svoje sanje, svoje poslanstvo, svoje potrebe ...
'Po tem dogodku sem dolga leta hotela umreti, nato sem našla svoj smisel ...'
Petra Strelec danes živi s sinom, ki pridno raste, in partnerjem, ki jo ljubi. Čeprav rada opravlja delo sestre v Slovenski vojski in skrbi za pilote in vojake, je vedno čutila, da je njeno poslanstvo več kot le to. Zato se je pri 40 letih odločila za študij psihosocialne pomoči. Bolj kot vse drugo si namreč želi pomagati tistim, ki jih hromi strah in ki so izgubili svojo pot v življenju. To je spoznala, ko je pisala svojo prvo knjigo, ki ji je pomagala spremeniti tudi odnos do sebe in zaceliti stare rane. Kolikor se te lahko zacelijo. Petrino življenje namreč ni bilo lahko. Kot najstniško dekle je postala žrtev posilstva in dolga leta iskala pot iz obupa in teme, v katero jo je potisnil tragičen dogodek. Zaprla se je vase, se borila za anoreksijo in padla v hudo depresijo, iz katere se je s težavo izvlekla šele nekaj let po napadu. "Ko se mi je po dolgoletnih borbah uspelo izvleči iz krize, sem zaživela polno življenje," prizna in nadaljuje: "Danes sem hvaležna za vsako solzo, vsak padec, kot tudi nasmeh, zlomljeno srce, ponižanje, zavrnitev, udarce, vsako bolečino, saj sem prav zaradi vsega tega danes to, kar sem."
Se je imeti rad res misija nemogoče?
Imeti se rad? Je to res tako težko. Opažam, da je to za marsikoga nemogoče, da raje ostajajo v vlogi žrtve in se ne pomaknejo nikamor. Držijo se v coni ugodja, saj živijo v prepričanju, da je tako najbolje za njih in da ne zmorejo. Vendar pa vam iz lastnih izkušenj povem, da se da čisto vse, če si seveda želimo.